Ifo: V primeru ruskega napada na Ukrajino bi sledil cenovni šok za nafto in plin

"Trenutno za leto 2022 napovedujemo štiriodstotno stopnjo inflacije. Če bo izbruhnila vojna, bi bila lahko še višja," je dejal Fuest in dodal, da bi vsaj do začasnega cenovnega šoka prišlo tudi v primeru, da oskrba s plinom ne bo omejena.

Fuest je ob tem izpostavil vzajemno soodvisnost obeh strani. Zahodna Evropa namreč potrebuje rusko nafto in plin, Rusija pa je odvisna od denarja, ki ga dobi za ta izvoz. Zaradi tega predsednik Ifa meni, da je malo verjetno, da bo Rusija prekinila dobavo plina, saj ga želi Evropi prodajati tudi v prihodnje.

V nasprotnem primeru bi si EU prizadevala pridobiti plin od drugod, na primer z uvozom utekočinjenega plina, ki bi ga prevažali s tankerji. Razširitev infrastrukture za to v Nemčiji bi bila v vsakem primeru dobra zamisel, ocenjuje Fuest, vendar še vedno obstaja tveganje kratkoročnih ozkih grl pri oskrbi.

Upada potrošniškega povpraševanja v Nemčiji zaradi ukrajinske krize ne pričakuje. Trenutno je različica koronavirusa omikron tista, ki upočasnjuje dogajanje. "Kljub temu so zasebna gospodinjstva ustvarila precejšnje prihranke, ki bi jih rada porabila kljub višjim cenam energije," je povedal.

Poleg energetskega trga rusko gospodarstvo sicer ni tako pomembno, saj je bruto domači proizvod Rusije enak skupni gospodarski proizvodnji Belgije in Nizozemske, je še dejal.

Poleg tega so gospodarski odnosi omejeni že zaradi obstoječih sankcij. "Sankcije, ki so bile uvedene zaradi zasedbe Krima, zmanjšujejo nemško gospodarsko proizvodnjo za približno pet milijard evrov na leto ali 0,16 odstotka nemškega BDP. Škoda, ki jo zaradi sankcij utrpi Rusija, je večja in znaša 1,2 odstotka ruske gospodarske proizvodnje. Če bi bile uvedene nadaljnje sankcije, bi lahko dodatno obremenile nemško gospodarstvo, a veliko bolj rusko," pa je pojasnila direktorica Ifovega centra za mednarodno ekonomijo Lisandra Flach.