Kot je za STA pojasnil načelnik gorskih reševalcev Vinko Prizmić, ne zahtevajo, da bi njihove storitve plačali tisti, ki jih rešujejo, ali njihove družine, temveč zavarovalnice. Ob tem je spomnil, da so letos že posredovali v več kot tisoč primerih.
Na Hrvaškem pogosto izpostavljajo lanski primer planincev iz Belgije, ki so trikrat skušali osvojiti enega od hrvaških gorskih vrhov, po vsakem neuspehu pa so jih morali iz stene rešiti gorski reševalci.
"Brezpogojno bomo iskali in reševali vsakega, ki je v nevarnosti. Šli bomo ponj tudi stokrat na isti kraj, če bo treba. To ni sporno. Vendar pa bi moralo biti naše delo urejeno s predpisi, kot pri drugih storitvah javnega interesa, denimo gasilcih," je dodal Prizmić.
Ogorčenje zaradi statusa reševalcev je izrazil že julija po petih dneh iskanja slovenskega državljana na Pelješcu. Potem ko so 68-letnika našli mrtvega, je poudaril, da slovenski turist ni edini odgovoren za svoj tragičen konec, temveč tudi država, ki ni uredila vseh predpisov.
Spomnil je, da pred nesrečnim primerom pet let ni bilo smrtnega izida v hribovitem predelu polotoka Pelješac, ki velja za zelo zahtevnega. Do leta 2006 so tam vsako leto beležili smrtne primere, nato pa so z lokalno turistično skupnostjo uredili planinske poti, zavetišča in helidrom. Izobrazili so tudi vodnike, s čimer so prispevali k varnosti v naravi in zmanjšali število nesreč.
Hrvaški gorski reševalci zahtevajo strožje varnostne predpise
Hrvaška gorska reševalna služba je znova zahtevala ureditev varnostnih predpisov za gibanje na območjih zunaj mest in javnih prometnic. Ogorčeni so zaradi nerazumevanja oblasti, ki ne vidijo javnega interesa za uvedbo varnostnih standardov, ki bi preventivno vplivali na varnost vse številnejših ljudi, ki se odpravljajo v naravo.