Potem ko so ponoči brez ruskega plina ostale Bolgarija, Grčija, Makedonija, Moldavija in Turčija, je danes enaka usoda doletela Hrvaško. Kot so sporočili iz naftne družbe Ina, Hrvaška z lastno proizvodnjo plina in skladiščnimi zmogljivostmi ne more zadovoljiti vseh potreb, zato bo družba zmanjšala oskrbo posameznim kategorijam kupcev.
Za petino nižjo dobavo je Hrvaška beležila že v ponedeljek, danes pa se je dobava plina popolnoma zaustavila. Ina je zato napovedala, da bo zmanjšala dobavo plina v skladu z vladno uredbo o varnosti oskrbe z naravnim plinom.
Vlada je namreč z omenjenim dokumentom določila, da bodo najprej zmanjšali dobavo plina velikim industrijskim uporabnikom, predvsem Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP), in sicer na 12.000 kubičnih metrov plina na uro. Ostali kupci plina, ki so neposredno priključeni na transportni plinski sistem, bodo dobili plina dovolj za ohranjanje tehničnih potreb obratovanja.
Ina pa je danes v sporočilu za javnost pozvala gospodinjstva, bolnišnice, vrtce, šole in nekatere druge ustanove, ki imajo prednost pri dobavah plina, da zaradi izjemno resnih razmer čim bolj racionalizirajo porabo plina.
Za Hrvaško je lahko dobra novica, da je eden izmed največjih industrijskih kupcev plina, družba Petrokemija iz Kutine, do konca januarja v rednem remontu in zato ne porablja plina. Na Hrvaškem so namreč v preteklih letih, ko je oskrba z ruskim plinom potekala nemoteno, zaradi racionaliziranja potrošnje plina v času nizkih zimskih temperatur, najprej zmanjšali dobavo plina ravno za kemijsko industrijo v Kutini.
Hrvaška na leto uporabi približno 3,2 milijarde kubičnih metrov plina. Približno 60 odstotkov potreb zadovoljuje iz lastnih virov, medtem ko 40 odstotkov uvaža iz Rusije.