HRT zaradi razžalitve toži hrvaške medije in novinarje, ki so HRT očitali cenzuro

HRT je zaradi razžalitve dobrega imena in časti tožila vse vodilne hrvaške častnike, Jutarnji list, Večernji list, Slobodno Dalmacijo, Novi list, 24 sata, tednika Nacional in Novosti in spletne novičarske portale index.hr in tportal.hr, nekatere tudi večkrat, je povedal predsednik HND Hrvoje Zovko na seji parlamentarnega odbora za informiranje, informatizacijo in medije, ko jo je za prejšnji torek sklicala opozicija.

Tudi Zovko je bil lani jeseni suspendiran na hrvaški televiziji, ker je kot urednik četrte mreže opozoril na "pritiske, cenzuro, neprofesionalno izbiro tem, organizacijski kaos in resne tehnične težave pri uresničevanju programa HTV4".

Na seji parlamentarnega odbora je izpostavil, da je HRT tožila tudi več svojih nekdanjih delavcev ter predstavnike novinarskega društva na HRT, ki so kritizirali in slabo ocenili delovanje HRT.

Zovko meni, da gre za poskus pritiska na medije in novinarje, da ne bi več poročali o negativnostih na HRT. Novinarsko društvo je tudi na seji parlamentarnega odbora zahtevalo, da HRT umakne tožbe proti medijem in novinarjem.

Generalni direktor HRT Kazimir Bačić je v odzivu dejal, da so pripravljeni umakniti tožbe, če bodo umaknili obtožbe o cenzuri na HRT. Kot je pojasnil, je cenzura kaznivo dejanje in kot direktor je sprožil pravosodne postopke, da bi zaščitil javno medijsko hišo. Zatrdil je, da na na HRT ni cenzure, ne prepovedanih tem niti prepovedanih gostov.

Medtem sta tudi dve najbolj izpostavljeni mednarodni novinarski organizaciji, Mednarodna in Evropska novinarska zveza (IFJ in EFJ) pozvali HRT, naj opusti tožbe proti medijem in novinarjem. Opozorili so, da je HRT v preteklih dveh letih krčila profesionalne novinarske standarde ter da javni televizijski servis ne uresničuje svoje vloge javnega medija. Prav tako trdijo, da ima politika preveč vpliva na program in kadrovsko politiko na HRT.

Saborski odbor je s sklepom pozval sprte strani, naj spor uredijo z dogovorom. Ob tem so izpostavili, da je svoboda govora ustavna vrednota ter da so svobodni mediji steber demokracije.

Na Hrvaškem je bilo v preteklih mesecih tudi več sodb proti medijem in novinarjem zaradi obrekovanja, tudi v primerih, ko je šlo za satirične prispevke ali so bila objavljena točna in resnična dejstva, a so tožniki domnevno čutili duševne bolečine.

Združenje časopisnih založnikov pri hrvaškem združenju delodajalcev (Hup) je v začetku januarja pozvalo hrvaško vlado in vse pristojne institucije, naj spremenijo zakonodajo in postavijo jasna pravila pri ocenjevanju odgovornosti medijev. Opozorili so na številne denarne kazni avtorjem in medijem zaradi domnevnih duševnih bolečin tožnikov, ki dosegajo tudi več deset tisoč kun (več tisoč evrov).