Zagotovo bo na njih nastopila vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki si obeta zmago v prvem krogu, zaenkrat pa še ni jasno, kdo bo zastopal desnico in kdo trenutno vladajoče socialiste.
Na desnici se za položaj poteguje več kandidatov, odločitev pa bo znana do konca meseca. V nedeljo bo namreč prvi krog primarnih volitev, 27. novembra pa še drugi, odločilni krog.
Na strankarskih volitvah lahko glasuje kdorkoli, če plača pristojbino v višini dveh evrov ter podpiše izjavo, da se strinja "z republikanskimi vrednotami desnice in sredine".
Glede na ankete ima največ možnosti nekdanji premier Alain Juppe, sledi mu nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, na tretjem mestu pa je še en nekdanji premier, Francois Fillon, čigar priljubljenost je v zadnjem času narasla.
Glede na napovedi se bo v drugi krog skoraj gotovo uvrstil Juppe, vprašanje pa je, kdo bo njegov izzivalec, Sarkozy ali Fillon.
61-letni Sarkozy si prizadeva poleg tradicionalnih volivcev republikancev na svojo stran dobiti tudi volivce skrajne desnice oziroma razočarane volivce. Opozarja na zaskrbljenost Francozov zaradi priseljevanja in varnosti.
"Koliko brexitov, koliko ameriških volitev, koliko izgubljenih evropskih referendumov bo potrebnih, da boste razumeli jezo ljudi," je dejal ta teden.
Po drugi strani se skuša Juppe približati sredinskim volivcem. Poudarja, da ne bo zasledoval Nacionalne fronte in ščuval naroda proti elitam. "Francija ne potrebuje mini Trumpa," pravijo v njegovem štabu.
V zadnjem času pa je za številne sredinske volivce in tiste, ki zagovarjajo krščanske vrednote, vse bolj zanimiv nekdanji premier Francois Fillon. Ta sicer velja za zagovornika neoliberalnih načel in med drugim napoveduje odpuščanja v javnem sektorju.
Po napovedih anket bi Juppe v drugem krogu strankarskih volitev premagal Sarkozyja, medtem ko je zmagovalca morebitnega dvoboja med Juppejem in Fillonom nemogoče napovedati.
Kandidat desnice ima vsekakor dobre možnosti, da se uvrsti v drugi krog predsedniških volitev maja 2017 in v njem tudi zmaga. Pričakovati je namreč, da se bodo pred drugim krogom tradicionalne stranke poenotile s ciljem preprečiti zmago skrajne desničarke Le Penove.
A vseeno se nekateri sprašujejo, ali bi se lahko v Franciji prihodnjo pomlad ponovil ameriški scenarij in bi Le Penova postala predsednica države, čeprav je francoski volilni sistem drugačen od ameriškega in mora kandidat za zmago zbrati več kot 50 odstotkov glasov volivcev. Glede na trenutne ankete jo podpira približno četrtina volivcev.
Če bi se v drugem krogu pomerila Le Penova in Juppe, bi glede na ankete gladko zmagal slednji, če bo kandidat desnice Sarkozy, pa bi utegnilo biti bolj napeto. Kot opozarja francoska tiskovna agencija AFP, namreč Sarkozy za številne sredinske volivce ni sprejemljiv oziroma bi težko glasovali zanj.
V Franciji se sicer ne bi zgodilo prvič, da bi se na predsedniških volitvah v drugi krog uvrstil kandidat skrajne desnice. Očetu Le Penove Jean-Marie Le Penu je namreč to uspelo leta 2002, ko ga je nato v drugem krogu porazil Jacques Chirac. Tedaj je uvrstitev Le Pena v drugi krog v Franciji povzročila vsesplošno zgražanje.
A odtlej so se razmere spremenile in Marine Le Pen je za številne Francoze, nezadovoljne z razmerami, ki jih nista uspeli izboljšati ne desna ne leva vlada, precej bolj sprejemljiva, kot je bil njen oče, ki se je moral zaradi skrajnih izjav večkrat zagovarjati pred sodiščem.
Socialisti medtem svojega kandidata še nimajo. Predsednik Francois Hollande namreč še ni povedal, ali se bo aprila potegoval za drugi mandat na čelu države. Po napovedih naj bi odločitev sporočil decembra, a če se bo odločil za vnovično kandidaturo, so njegove možnosti za zmago skoraj nične.
Glede na zadnje raziskave javnega mnenja, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, Hollanda podpirajo le še štirje odstotki Francozov. Ameriški časnik New York Times pa je Hollanda pred dnevom mrtvih primerjal kar z živim mrtvecem.
Hollandova že tako nizka priljubljenost je občutno padla po jesenski objavi knjige dveh novinarjev časnika Le Monde po pogovorih s predsednikom z naslovom Predsednik tega ne bi smel reči ... V njih je predsednik med drugim kritiziral sodnike, francosko nogometno reprezentanco in celo ministre lastne vlade.
Od Hollanda se je distanciral celo doslej zvesti mu premier Manuel Valls, ki se bo, če se Hollande ne bo odločil za kandidaturo, verjetno sam potegoval za predsedniški položaj.
Francoska levica bo imela strankarske volitve šele v začetku prihodnjega leta.
Ta teden je kandidaturo napovedal tudi nekdanji gospodarski minister v Vallsovi vladi, še ne 40-letni Emmanuel Macron. Ta nekdanji bančnik, ki ga je v vlado pripeljal Hollande, je spomladi ustanovil svoje politično gibanje in poziva k premostitvi razlik med desnico in levico ter je všeč predvsem mladim in poslovnim krogom.
Napovedal je, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat, zaenkrat pa ga podpira med 16 in 18 odstotkov Francozov.