Clintonovo je posebej razjezila WikiLeaksova objava 250.000 depeš ameriških diplomatov, ki je leta 2010 ameriško diplomacijo spravila v hudo zadrego. Že prej se je Assangeova organizacija Američanom zamerila z objavo skrivnosti iz vojn v Iraku in Afganistanu in ameriško zunanje ministrstvo je bilo pod pritiskom Bele hiše in tujih vlad, naj utiša WikiLeaks.
Po trditvah WikiLeaks, ki se sklicuje na anonimen vir, je vprašanje o napadu z brezpilotnim letalnikom menda izzvalo smeh v sobi, kjer je se Clintonova s sodelavci pogovarjala o reševanju problema Juliana Assangea. Smeh je utihnil, ko je njenemu osebju postalo jasno, da misli resno. Assange se je tedaj še prosto sprehajal naokrog in še ni poiskal zavetja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.
WikiLeaks in Assange sta v letošnji ameriški predsedniški kampanji znova trn v peti Clintonove, zdaj predsedniške kandidatke demokratov. WikiLeaks je v minulih mesecih objavil elektronsko pošto vodilnih demokratov, ki je razkrila, da je demokratski vrh očitno na strani Hillary Clinton in da so se najvplivnejši demokrati trudili spodkopati Bernieja Sandersa, njenega tekmeca za strankarsko nominacijo.
In prejšnji teden je WikiLeaks razkril vsebino plačanih govorov Clintonove za bančnike z Wall Streeta, v katerih govori o razliki med javnim in zasebnim stališčem, ki ga imajo politiki do določenih tem, in pravi, da mora finančna industrija sama počistiti svojo godljo, namesto da čaka na reforme in regulacije Washingtona.