Gruzija se ravno v tem času, 9. aprila, spominja enega od najbolj pomembnih dogodkov v svoji zgodovini. Ta dan je njihov praznik, dan nacionalne enotnosti, pri čemer imajo hkrati veliko razlogov za praznovanje, vendar tudi boleče spomine na usodni april 1989.
Po besedah gruzijskega veleposlanika v Sloveniji Iraklija Koplatadzeja se je tistega dne zgodaj zjutraj zgodovinski tok dramatično zasukal. Sovjetska armada je brutalno nastopila zoper množico na velikem shodu za samostojnost Gruzije v glavnem mestu Tbilisiju. Gruzijci so želeli samostojno državo, ne več v velikoruskem primežu Sovjetske zveze.
Sovjetski (ruski) odziv je bil grozljiv. Posebne enote vojske so na aveniji Rustaveli s palicami napadle neoborožene udeležence shoda. Ubili so 21 ljudi, med njimi ženske in mladostnike. Najmlajša žrtev je bila komaj 16-letno dekle. Ulice Tbilisija so zasedli tanki, v nekaj urah na glavni aveniji ni bilo nikogar od protestnikov. Okoli štiri tisoč ljudi je potrebovalo zdravniško pomoč. Sovjetska oblast je uvedla policijsko uro. V Gruziji to tragedijo imenujejo tbilisijski masaker.
Pospešek za samostojnost
Toda kot nam je razložil veleposlanik Koplatadze, je ta tragedija še pospešila težnje Gruzijcev po samostojnosti. Dogodek je imel velik vpliv na celotno Sovjetsko zvezo. Nekdanje republike te države oziroma njihovi prebivalci so bili navdihnjeni nad bojem Gruzijcev za samostojnost, tudi drugje so milijoni ljudi želeli enako zase.
Demonstracije za neodvisnost in konec komunističnega režima so se sicer začele že novembra 1988. Vodila sta jih disidenta Merab Kostava in Zviad Gamsakhurdia. Hkrati so se začele od Rusov spodbujene demonstracije v dveh gruzijskih regijah, Abhaziji ob Črnem morju in Tskhinvali (bolj znani kot Južna Osetija), na katerih so zahtevali odcepitev Abhazije, kar je sprožilo proteste zoper separatiste. Nekaj dni pred masakrom v Tbilisiju so študentje na tamkajšnji univerzi začeli gladovno stavko.
Pozvali so k državljanski nepokorščini, osamosvojitvi in prenehanju poskusov odcepitve Abhazije in Južne Osetije. V ozadju je bila živa želja po vrnitvi naroda k zahodni civilizaciji. Na naše vprašanje, ali se Gruzijci, ki živijo na stičišču Evrope in Azije, štejejo za Evropejce, nam je veleposlanik pojasnil: ne le to, štejejo se celo za prve Evropejce. Arheologi so namreč odkrili, da so prvi predniki sodobnih Evropejcev živeli prav na območju sedanje Gruzije.
Irakli Koplatadze, veleposlanik Gruzije v Sloveniji
Ruska agresija
Dve leti po opisanih dogodkih, torej 9. aprila 1991, je vrhovni svet Republike Gruzije razglasil ponovno vzpostavitev samostojnosti (iz leta 1918). Ta razglasitev je sledila referendumu, ki se ga je udeležilo 90 odstotkov prebivalcev, od tega jih je 99 odstotkov glasovalo za samostojnost. Veleposlanik Koplatadze je bil tedaj mladenič v eni od volilnih komisij in se še sedaj živo spominja preštevanja referendumskih lističev, kjer je bil odgovor vedno za.
Prej omenjeni disident Gamskakhurdia je bil izvoljen za prvega demokratično izvoljenega predsednika. Toda razglasitev samostojnosti je izzvala še hujšo sovjetsko (rusko) agresijo. Ruska federacija je na začetku devetdesetih spodbudila konflikta v Abhaziji in Južni Osetiji, v katerih je bilo ubitih okoli 50 tisoč ljudi, pri čemer je bilo 300 tisoč Gruzijcev in pripadnikov drugih etničnih skupin prisiljenih zapustiti svoje domove.
Leta 2008 se je zgodba z rusko agresijo ponovila. Ker si je Gruzija kot srednjeročni cilj zadala polnopravno članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato, je ruska vojska sprožila veliko ofenzivo proti tej državi na kopnem, morju, v zraku in v kibernetskem prostoru. Povzročila je izredno uničenje. Ubitih je bilo 412 Gruzijcev: 170 vojakov, 14 policistov in 228 civilistov. Poškodovanih je bilo 1747 oseb, 130 tisoč ljudi pa je moralo pobegniti s svojih domov v druge dele države. Zažgali so 53 gruzijskih vasi, pri čemer je bilo uničenih 35 tisoč domov, več kot 125 vasi pa je bilo »etnično očiščenih« in okupiranih.
Uvedli so nizke davke, fleksibilno administracijo, pravni sistem ščiti podjetnike. Po indeksu ekonomske svobode pa je Gruzija na devetem mestu v Evropi in 16. na svetu.
Kljub sporazumu o premirju in ponavljajočih se pozivih mednarodne skupnosti Rusija še naprej krši sporazum o premierju ter podpira separatizem v dveh omenjenih regijah Gruzije, ki obsegata skupaj okoli 20 odstotkov skupnega ozemlja države. Na administrativno »mejo« je postavila bodečo žico in druge umetne ovire, ločujejo družine, prebivalcem regij onemogočajo svobodo gibanja. Ruske sile so nedavno celo ubile nekaj razseljenih ljudi. Gruzija si prizadeva ustvariti ozračje zaupanja in za mirno rešitev konflikta.
Smer: EU in Nato
Kljub vsemu pa država napreduje proti integraciji v Evropsko unijo in zvezo Nato. Pred dvema tednoma je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg prisostvoval vojaški vaji v okolici Tbilisija, na kateri so sodelovale vojske držav članic Nata in gruzijska vojska: 21 članic zavezništva in poleg Gruzije še dve partnerski državi.
Država sodi med samo pet držav na svetu, ki imajo posebno tesne partnerske odnose z Natom, pri čemer prispeva kar 870 vojakov za misijo Nata v Afganistanu – Resolute Support (Odločna podpora). Glede na število prebivalcev (3,7 milijona) so prvi na svetu po številu vojakov v okviru omenjene misije v Afganistanu.
Prav tako finančno podpirajo afganistanske obrambne in varnostne sile in aktivno sodelujejo pri Natovem dialogu varnosti v Črnem morju. Skratka, Gruzija je, kot kandidatka za članstvo, na poti k uresničevanju standardov Nata, izpolnjujejo tudi že normo porabe dveh odstotkov BDP za obrambo. Večina sedanjih članic Nata, tudi Slovenija, tega ne izpolnjuje.
Veleposlanik Koplatadze se je posebej zahvalil Sloveniji, ker aktivno podpira njihovo približevanje k polnopravnemu članstvu. Krepijo se tudi odnosi z EU. Pred petimi leti so podpisali pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, ki vsebuje tudi sporazum o prosti trgovini. Evropska unija je največji zunanjetrgovinski partner Gruzije. Pred dvema letoma je bil vzpostavljen režim brez vizumov, ki je že do zdaj 400 tisoč Gruzijcem omogočil prosto potovanje na območje schengna. Z EU sodelujejo tudi na področju varnosti in obrambe v okviru misije v Centralni Afriki.
Poslovanju prijazna država
Država se ponaša z veliko gospodarsko rastjo – v zadnjih letih je na ravni petih odstotkov rasti BDP na leto in take so tudi projekcije za naslednje leta. Lani so imeli rekordni obisk turistov, kar devet milijonov. Turizem je na sploh najhitreje rastoča veja gospodarstva. Zanimiv je podatek, da je Gruzija na visokem šestem mestu na svetu na lestvici Ease of Doing Business (pogoji za poslovanje) med 190 gospodarstvi na svetu. Je pred ZDA in Norveško.
Uvedli so nizke davke, fleksibilno administracijo, pravni sistem ščiti podjetnike. Kje je Slovenija na lestvici? Šele na 40. mestu. Po indeksu ekonomske svobode pa je Gruzija na devetem mestu v Evropi in 16. na svetu. Prav tako je glede na oceno organizacije Transparency International v tej državi manj korupcije kot v večini držav EU.
Veleposlanik Koplatadze je ponosen na pot, ki jo je država prehodila v zadnjih 30 letih. Na njenem začetku je bil še študent. Pravi pa, da so tudi sedanje mlade generacije Gruzijcev še vedno predane demokraciji, svobodi in zahodnim vrednotam.
