Če jih je aprila prišlo okoli 5.000, je julija številka že presegla 25.000, kar je več, kot v lanskih mesecih, ko je bil migrantski val na vrhuncu. Tako se uresničujejo pomladne napovedi italijanskega dnevnika Il Giornale, ki je napovedal za avgust in september migrantski val bibličnih razsežnosti.
Te napovedi niso pretirane, saj Kenija na mejah s sosedi zapira velika begunska taborišča. Samo v Kakumi (meja z Južnim Sudanom) je več kot 220.000 ljudi, v največjem begunskem taborišču na svetu Dadaabu (na meji s Somalijo) pa več kot 300.000 (milijon Somalcev je že zapustilo državo). Za večino se predvideva, da bodo krenili na sever proti Libiji in obalam Sredozemskega morja ter naprej v Italijo. A Sudan in Somalija, od koder so se ljudje zatekli v Kenijo, nista edini težavi.
Tukaj je še Eritreja, najbolj avtoritativna država na svetu, in proti zahodu na drugi strani celine Nigerija, kjer je zaradi terorja Boka Harama na severovzhodu države več kot dva milijona ljudi zapustilo domove. Če k temu dodamo še Kongo (1,5 milijona razseljenih oseb), Mali in Gano, je skrb Italije in z njo EU upravičena.
Dogovor tudi z Afriko?
Italijanski premier Matteo Renzi je že predlagal, da EU sklene z Afriko tak dogovor, kot ga je s Turčijo. Italijansko gospodarstvo namreč že čuti katastrofalne posledice migrantov, ki iz meseca v mesec prihajajo na Apeninski polotok. Poleg tega se je število primerov nalezljivih bolezni, ki jih iz Afrike prinesejo prebežniki, tako povečalo, da ogroža zdravje domačinov, je poročal britanski Daily Mail. Dogovor z Afriko bi opredelil »filtracijska taborišča« na črni celini, kjer bi resnične begunce ločili od ekonomskih migrantov.
Prav tako bi EU namenila več milijard evrov pomoči zaradi razseljenih oseb najbolj ogroženim afriškim državam. Zanimivo je, da se takemu dogovoru upira Nemčija, ki je bila ena od pobudnic dogovora s Turčijo, češ da Nemci z Afriko ne bodo imeli dodatnih stroškov, poroča portal Journal Neo. Temu nasprotujejo tudi humanitarne organizacije, saj se bojijo, da bi evropski denar totalitarne vlade v Afriki porabile za oboroževanje.
Evropska unija ni pripravljena na nov migrantski val, niti ne ve, kako bi se lotila reševanja tega problema. Razmere so podobne kot lani, ko so evropski birokrati in funkcionarji večino časa sestankovali, medtem ko so se horde tujcev valile v središče EU. Rezultat je znan – tudi Evropa ni več varna celina. In Slovenija je ena tistih držav, ki bo zaradi svoje »mehke« migrantske politike lahka tarča – ali Arabcev ali črncev. Lanski val je dokaj ugodno preživela, bo imela z drugim, če bo, velike težave.