Ranljiva evrska država želi s podaljšanjem obstoječega programa pomoči pridobiti čas za pripravo protivarčevalnih reform, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tiskovni predstavnik grške vlade Gabriel Sakelarides je na zasebni televiziji Skai dejal, da je njihov cilj dogovor doseči kmalu.
Grški finančni minister Janis Varufakis je sicer že v sredo ocenil, da bo grški predlog zadovoljiv tako za grško stran kot tudi za evroskupino.
Dijsselbloem je prejem prošnje prek družbenega omrežja Twitter že potrdil, ni pa pojasnil, na kateri del programa pomoči se nanaša in kdaj bo na mizi finančnih ministrov evrskih držav.
Iz Bruslja so pozneje sporočili, da bo evroskupina o grški prošnji odločala v petek ob 15. uri po srednjeevropskem času.
V Evropski komisiji so sicer v sredo izrazili previdnost. Podaljšanje sedanjega programa pomoči bi po besedah podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, ki je pristojen za evro, pomenilo tudi spoštovanje sedanjih zavez, pri čemer pa je mogoča določena prožnost.
V sklopu sedanjega evropskega dela programa mednarodne pomoči je za Grčijo po izpolnitvi določenih pogojev na voljo še zadnja tranša 1,8 milijarde evrov posojil, 1,9 milijarde evrov od dobička na grške obveznice v lasti Evropske centralne banke ter 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za banke.
Skupaj so sicer Evropska komisija, ECB in Mednarodni denarni sklad Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči: najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov. Poleg tega je Grčija v začetku leta 2012 dosegla delni odpis dolga s strani zasebnih vlagateljev v višini prek 100 milijard evrov.
Ne glede na to pa grški javni dolg danes presega 315 milijard evrov in je na ravni 175 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja rekordno velik delež v EU.