Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 3,70 odstotka na 3023,14 točke.
V Frankfurtu je indeks DAX izgubil 2,99 odstotka in je zaključil pri 9473,16 točke. V Parizu se je indeks CAC 40 znižal za 3,31 odstotka na 4111,36 točke, medtem ko je v Londonu FTSE padel za dva odstotka na 6417,16 točke.
Na Dunaju se je indeks ATX znižal za 2,85 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 0,50 odstotka.
Velike padce pa so beležili na borzah ranljivejših članic z evrom. V Milanu je indeks FTSE Mib zabeležil 4,92-odstotni padec, v Madridu pa je indeks Ibex 35 padel za 3,45 odstotka. Osrednji indeks borze v Atenah ASE je izgubil 5,63 odstotka vrednosti.
Za razprodajo na evropskih borzah je kriva Grčija, ki s svojimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami ogroža območje z evrom. Evropska komisija včeraj zagotovila, da je članstvo v območju evra nepreklicno, da je odločitev o obstanku v območju držav z evrom v rokah Grkov, pa je menil francoski predsednik Francois Hollande.
V nedeljo je precej prahu dvignilo poročanje nemškega Der Spiegla, da naj bi bila nemška kanclerka Angela Merkel pripravljena sprejeti izstop Grčije iz območja evra, če bi po volitvah na oblast prišla stranka Siriza. V Berlinu so to zanikali in zatrdili, da si je nemška vlada vedno prizadevala stabilizirati in okrepiti območje evra z vsemi članicami, vključno z Grčijo.
Evro je medtem še dodatno izgubljal v luči intervjuja predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija za tednik Handelsblatt prejšnji teden. Draghi je namignil, da se svet banke pripravlja na program odkupovanja državnih obveznic, analitiki pa menijo, da bi ta program lahko stekel že januarja.
Tečaj evra je tako včeraj upadel na najnižjo raven od marca 2006, saj se je spustil do 1,1864 dolarja. Kasneje si je nekoliko opomogel, tako da so pozno popoldne z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1919 dolarja, s čimer se je skupna evropska valuta od jutra pocenila za 0,23 odstotka. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1915 dolarja oz. 1,28 centa pod petkovo vrednostjo.
Slabo razpoloženje iz evropskih trgov se je preneslo tudi v New York, kjer se indeksi prav tako znižujejo. Precej drsijo tečaji delnic energetskih podjetij, potem ko se je že tretji dan zapored pocenila nafta.
Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 1,31 odstotka nižji ravni kot ob začetku trgovanja. Širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 1,55 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa je beležil 1,17-odstotni padec.
Cene nafte še naprej znižujejo obsežne zaloge v kombinaciji s šibko svetovno gospodarsko rastjo. Rekordne dobave črnega zlata iz Iraka in Rusije in ponovno oživljanje evropske krize krepijo pričakovanja, da bo zasičenost trga, ki je cene nafte potiskala navzdol v drugi polovici lanskega leta, še trajala.
Cena teksaške lahke nafte se je popoldne za nekaj časa celo spustila pod mejo 50 dolarjev za sod. To mejo je cena prestopila prvič po letu 2009.
Kasneje je bilo sicer treba za sod te nafte z dobavnim rokom februarja na borzi v New Yorku odšteti 50,28 dolarja, kar je 2,41 dolarja manj kot v petek. V Londonu so se februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pocenile za 3,32 dolarja na 53,10 dolarja.