Zadnji vrtiljak dogodkov je sprožila petkova odločitev grške vlade, da zavrne ponudbo upnikov o petmesečnem podaljšanju programa reformnih in javnofinančnih ukrepov v zameno za 15,5 milijarde evrov pomoči. Tej je nato sledila polnočna napoved grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da bodo Grki o ponudbi upnikov odločali na referendumu 5. julija.
Grški finančni minister Janis Varufakis je tako v soboto na sestanek evroskupine prišel s predlogom o enomesečnem podaljšanju obstoječega programa pomoči, da bi lahko Grki mirneje odločili o svoji usodi.
A njegovi evrski kolegi, negativno presenečeni nad zadnjimi grškimi potezami, so ga zavrnili. Program se tako izteče konec meseca, ko mora Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu tudi plačati okoli 1,6 milijarde evrov.
Ministri so nato brez Grčije razpravljali o načrtu B oz. nizu ukrepov, ki bi jih bilo treba na ravni območja evra in širše EU sprejeti za zagotovitev finančne stabilnosti v primeru grške plačilne nesposobnosti.
Scenariji so številni, segajo pa od čim bolj nadzorovanega izstopa Grčije iz evrskega območja do še vedno možnega razpleta, ko bi Grčija in posojilodajalci zadnji trenutek le dosegli dogovor. Za zdaj je skupno sporočilo evroskupine še naprej, da Grčija ostaja članica evrskega območja.
A zaupanje med stranema je močno skrhano in veliko bo zdaj odvisno od političnih odločitev v Atenah. Prva je odločitev grškega parlamenta, če referendum razpiše ali ne. Omenjajo se tudi drugi scenariji, od vlade narodne enotnosti do odstopa grškega predsednika Prokopisa Pavlopulosa in predčasnih volitev.
Veliko vlogo pri zagotavljanju stabilnosti finančnega sistema v Grčiji, kjer se množično dvigovanje denarja nadaljuje, in širše pa bo imela Evropska centralna banka (ECB), ki zadnje tedne z izredno likvidnostno pomočjo drži grške banke pri življenju. Danes se bo tako svet ECB prek telekonference posvetoval o nadaljnjih ukrepih.