Revija Reporter
Svet

»Gospodična Svoboda« bo vendarle sprejela obiskovalce

STA

12. okt. 2013 10:11 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Narodni park Grand Canyon in Kip svobode sta le dve od najbolj znanih znamenitosti ZDA, ki bosta ponovno začasno odprti za obiskovalce kljub blokadi proračunskega zakona v ameriškem kongresu, ki je onemogočil normalno financiranje vladnih dejavnosti in posledično zaprtje ameriške vlade.

Predstavniki ameriških zveznih oblasti so v petek sporočili, da so z guvernerji zveznih držav Arizone, New Yorka, Kolorada, Utah in Južne Dakote dosegli dogovor o ponovnem začasnem odprtju nekaterih največjih znamenitostih. Med njimi je več narodnih parkov, kot sta Grand Canyon in Rocky Mountains, spominski park Mount Rushmore, pa tudi newyorški Kip svobode.

Gre le za nekaj od skupno več kot 400 znamenitosti, ki so pod upraviteljstvom zvezne vlade in so bile zaradi nezmožnosti dogovora o proračunu med republikanci in demokrati prisiljene zapreti svoja vrata, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V skladu z doseženim dogovorom bodo omenjene zvezne države začasno financirale stroške delovanja teh znamenitosti, ki letno privabijo na milijone obiskovalcev. Večina narodnih parkov in spomenikov bo svoja vrata odprla ta konec tedna.

Arizona je pristala na to, da bo odprtje Grand Canyona financirala za sedem dni, Rocky Mountains odpira svoja vrata za deset dni, Kip svobode pa bo za obiskovalce odprt do 17. oktobra, poroča AFP.

Nekatere druge znamenitosti, med njimi narodni park Yosemite in pa nekdanji zloglasni zapor Alkatraz v državi Kaliforniji, ostajata še naprej zaprta.

Ameriške narodne parke letno obišče okoli 280 milijonov obiskovalcev, prvih deset dni po zaprtju pa so po oceni združenja upokojenih delavcev narodnih parkov izgubili več kot sedem milijonov obiskovalcev in okoli 760 milijonov dolarjev, ki bi jih obiskovalci lahko potrošili.

Ameriški kongres zaradi blokade s strani republikancev do 1. oktobra ni bil sposoben sprejeti kompromisa o nadaljnjem financiranju vladnih dejavnosti, kar je pripeljalo do zaprtja zvezne vlade in ohromilo delovanje dela vladnih agencij, doma pa je ostalo okoli milijon vladnih uslužbencev. Blokada ni prizadela samo ameriške turistične industrije, pač pa tudi raziskovalne ustanove, med njimi vesoljsko agencijo Nasa.