Učinek sankcij naj bi tako predstavljal 1,5 odstotka ruskega BDP letos in 4,8 odstotka BDP prihodnje leto. To oceno je za bruseljski spletni bilten EUobserver razkril neimenovani vir v EU, seznanjen s pravnimi besedili in izračuni, ki jih je glede načrtovanih sektorskih sankcij proti Rusiji državam članicam pred dnevi posredovala Evropska komisija.
Britanski Economist je medtem sicer izračunal, da bi lahko bil udarec, ki ga bodo sankcije zadale ruskim podjetjem, težak celo do 750 milijard evrov.
A po drugi strani bodo načrtovani kazenski ukrepi, ki naj bi Rusijo doleteli zaradi njene podpore proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine, zaboleli tudi EU samo. Evropska komisija pričakuje, da bo unija na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP) in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP).
Škodo uniji naj bi ne povzročile toliko sankcije same po sebi, ampak povračilni ukrepi, ki jih bo verjetno uvedla Rusija - pričakujejo se predvsem trgovinske omejitve oz. prepovedi. To povzroča skrbi predvsem v južnih članicah, še posebej Italiji, ki se bojijo, da se bodo zaradi tega znova potopile v recesijo, piše EUobserver.
Na izgube se pripravlja tudi evropsko gospodarstvo številka ena, Nemčija. Nemški odbor za vzhodnoevropske gospodarske odnose - lobi, ki zastopa interese podjetij, aktivnih v Rusiji - ocenjuje, da bodo sankcije ogrozile kakih 350.000 delovnih mest v Nemčiji. Gre za delovna mesta, ki so neposredno odvisna od nemško-ruske trgovine. Ta sicer znaša 80 milijard evrov letno.
Danes se sicer pričakujejo ukrepi EU na štirih področjih: omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge, embargo na orožje ter prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju.
Za prehod na gospodarske sankcije se je unija odločila po sestrelitvi malezijskega letala, ki je z 298 ljudmi na krovu strmoglavilo na vzhodu Ukrajine. Krivcev uradno še niso potrdili, po prepričanju Zahoda pa so ga najverjetneje sestrelili separatisti, ki jih podpira Rusija.
Rusko gospodarstvo je lani zraslo za 1,3 odstotka, za letos pa mu Mednarodni denarni sklad zaradi sankcij napoveduje precej nižjo, 0,3-odstotno rast. A vendarle mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je gospodarske posledice sankcij praktično nemogoče napovedovati v naprej.
V Rusiji sami se gospodarskih sankcij vsaj navzven ne bojijo preveč. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na primer v ponedeljek ocenil, da sankcije ne bodo dosegle cilja in da lahko Rusija zaradi njih celo postane bolj "samostojna in samozavestna".
Ruski predsednik Vladimir Putin je prav tako v ponedeljek rusko obrambno industrijo pozval, naj v luči grožnje EU z embargom na orožje in tehnologijo hitro sama prekine z uvažanjem. Kot je poudaril, je ruska orožarska industrija "zagotovo" sposobna sama izdelati vse, kar država potrebuje. Rusija je sicer za ZDA druga največja izvoznica orožja na svetu.