Tudi v dobi mobilnih tehnologij je "pomembno, da podjetja opomnimo, da dolgoletni mehanizmi varstva potrošnikov še vedno veljajo," so zapisali v zvezni komisiji. Ob tem so poudarili, da podjetja potrošnikom ne smejo zaračunavati nakupov, ki jih ti ne odobrijo.
V spletnih trgovinah so aplikacije večinoma brezplačne, a pogosto vsebujejo plačljive dodatke, ki radi premamijo prav otroke. Večina dodatkov je razmeroma poceni, stanejo lahko manj kot evro, a cene so lahko tudi bistveno višje. Znani so primeri, ko so stroški takšnih nakupov ob koncu meseca znašali tudi po več tisoč dolarjev.
Podobni primeri so znani tudi iz Applove trgovine App Store. Po posredovanju ameriške zvezne komisije je kalifornijski tehnološki velikan v začetku leta pristal na povračilo okoli 23 milijonov dolarjev.
Podoben postopek v ZDA poteka tudi proti Amazonu, prav tako pa na Google in Apple pritiskajo tudi evropski regulatorji.
Med zahtevanimi spremembami so na primer popolna opustitev besede brezplačno, kadar igre vsebujejo nakupe znotraj aplikacij, priprava natančnih navodil za razvijalce aplikacij, da se prepreči neposredno nagovarjanje otrok, kot je opredeljeno v zakonodaji EU, ter časovno opredeljeni ukrepi, ki naj bi prispevali k nadzoru očitnih kršitev potrošniške zakonodaje EU, so julija sporočili iz Evropske komisije.
Google naj bi zahtevam ugodil najpozneje do konca meseca, Apple pa se spremembam še upira.
V Sloveniji po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo do primerov nenamernih nakupov še ni prišlo. Če bi potrošnik naletel na težave z domnevno brezplačnimi aplikacijami, za katere se nato izkaže, da to niso, se lahko obrne na tržni inšpektorat, saj gre lahko za nepošteno oziroma zavajajočo poslovno prakso. Če gre za ponudnika iz druge države članice EU, pa se lahko potrošnik za pomoč obrne tudi na Evropski potrošniški center, svetujejo na ministrstvu.