Medtem ko se Gregor Golobič zaničljivo izraža o delu medijev, skuša skupaj z Ultro po sodišču nekaj novinarjev spraviti celo za zapahe. Golobič je tisti politik, ki se rad kaže kot moralno-etični presežek slovenske politike, hkrati pa je že večkrat izkazal skrajno zaničljiv odnos do medijev. Ne le to, Golobič in njegova družba Ultra celo kazensko preganjata pol ducata novinarjev.
Kazenski pregon novinarjev za zapisane ali izrečene besede v njihovih novinarskih avtorskih člankih in prispevkih je stvar, ki je večina držav z dolgo tradicijo demokratičnega novinarstva ne pozna. Kdor meni, da je novinar pri svojem delu posegel v njegovo čast in dobro ime, ima možnost zoper novinarja, njegovega odgovornega urednika in medijsko hišo vložiti visoke odškodninske tožbe. Slovenija je ena redkih izjem. Ne le da slovenski kazenski zakonik omogoča tudi preganjanje novinarjev zaradi njihovih izdelkov, pač pa so kazniva dejanja zoper čast in dobro ime tudi strožje sankcionira, če so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. Tako si novinar s svojim delom lahko prisluži tudi zaporno kazen do enega leta.Tožba zoper Kovača
Zaničljiv namen očita predsednik Zares, Gregor Golobič, kolumnistu Financ Stanislavu Kovaču v zasebni kazenski tožbi proti njemu. Očita mu kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu kazenskega zakonika zaradi zapisa v Kovačevi aprilski kolumni Pahorjeva ladja se potaplja. Med drugim je kolumnist zapisal: »Predhodnica afere LDS Kresalove je bila Golobičeva afera Ultra, ki je v času Pahorjeve vlade najbolj potrdila ugotovitve zgoraj omenjenih raziskav, da prevzem političnih elit, ki ga izpeljejo interesne skupine, močno zmanjšuje zaupanje javnosti v državne (politične) ustanove … Po volitvah je prišla na dan afera Ultra, ki je dokončno razkrila Golobičevo dolgoletno klientelistično omrežje v državnem telekomunikacijskem sektorju, ki je bil v tranziciji pomemben za poslovni razvoj Ultre (glej Golobičev klientelizem danes uničuje Zares, Finance 18/2010). Po aferi Ultra se je Golobičevo »samoomejevanje« sprevrglo v retorični cinizem, zaupanje javnosti v stranko Zares je strmoglavilo, politik Golobič pa se je po različnih javnomnenjskih anketah znašel med najmanj priljubljenimi politiki.
Po kazenskem zakoniku gre za žaljivo obdolžitev pri tistem, ki o kom trdi kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, s tem da se storilca lahko kaznuje z zaporom do šestih mesecev, če je dejanje storjeno po mediju. Prav zadnje Golobič očita Kovaču. Zasebno tožbo je v imenu predsednika Zares vložila odvetniška pisarna Mihe Kozinca, nekdanjega Golobičevega strankarskega kolega v LDS.
Golobič ugledna osebnost?
Posebno bode v oči, da je v besedilu, s katerim naj bi žaljivo obdolžil Golobiča, celo navedba s spletne strani Zares, ki je v imenu nove politike obljubljala nove vrednote: odprtost, odzivnost, vztrajnost, potrpežljivost, samoomejevanje. Tako je Kovač svoji kolumni prejšnji teden v Financah dal naslov Gregor Golobič preganja Gregorja Golobiča. Zasebno tožbo politika sicer razume kot pritisk na svobodo govora in zastrahovanje novinarjev, ki si upamo kritično pisati o nosilcih državne moči.
V Kozinčevi pisarni so v obrazložitvi tožbe zapisali, da je Golobič minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, predsednik politične stranke Zares in kot tak ugledna javna osebnost, ki je širši javnosti dobro poznana. No, tisto o ugledni javni osebnosti je precej vprašljivo, posebno po lanskoletnem razkritju Golobičeve laži glede lastništva v Ultri. Tudi sicer rekordno nizka javna podpora stranki Zares, ki naj bi jo vodila ugledna javna osebnost, ne kaže, da je pri volivcih Golobičev ugled zelo cenjena kategorija.
Po zadnji javnomnenjski raziskavi časnika Večer bi dobil Zares na volitvah, če bi bile zdaj, pičlih 0,7 odstotka glasov. Kdor vidi v citiranih Kovačevih besedah dokaz, da je naklepno pisal » žaljive in neresnične trditve«, s katerimi je hotel škodovati časti in dobremu imenu Golobiča, izredno slabo razume naravo novinarskega dela in etični kodeks novinarjev.
VEČ V TISKANI IZDAJI