Resolucija, ki potrjuje palestinsko državnost na ozemlju Zahodnega brega, Gaze in vzhodnega Jeruzalema je bila potrjena z več kot potrebno dvotretjinsko večino glasov in ob glasnem aplavzu v dvorani, kjer je pred glasovanjem navzoče nagovoril predsednik Palestincev Mahmud Abas, ki je resolucijo označil za zgodovinsko. Izraelski veleposlanik Ron Prosor pa je podpornikom resolucije sporočil, da spodkopavajo pot do miru.
Odločitev Generalne skupščine ne pomeni sprejema Palestine v ZN, kar mora potrditi Varnostni svet, kjer imajo ZDA pravico do veta. Vendar pa s povišanjem statusa iz entitete opazovalke ZN v državo opazovalko nečlanico Palestincem omogoča, da se včlanijo v razne agencije ZN in mednarodne organizacije ali ustanove, kot sta Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). Palestinci lahko na teh sodiščih vložijo tožbe proti ukrepom Izraela oziroma zahtevajo določitev meje.
Ameriška veleposlanica Susan Rice je po glasovanju zatrdila, da je resolucija "kontraproduktivna" in postavlja nove ovire na poti do miru, ki ga je mogoče doseči le na neposrednih pogajanjih med obema sprtima stranema. Riceova sicer ni grozila z ukrepi proti Palestincem, ampak je zagotovila, da bodo ZDA podprle obe strani na neposrednih pogajanjih. Obe strani je pozvala naj obnovita pogajanja brez pogojev in se izogneta provokacijam "na terenu in v New Yorku".
Francoski veleposlanik pri ZN Gerard Arnaud pa je poudaril, da je njegova država glasovala za resolucijo ravno zaradi doseganja rešitve dveh držav in je pozvala Izrael ter Palestince naj se vrnejo k pogajanjem, mednarodna skupnost pa naj se mobilizira in jima pri tem pomaga.
Svoje glasove so utemeljili tudi predstavniki nekaterih drugih držav, ki so po vrsti pozivali k obnovi dvostranskih pogajanj in izražali mnenje, da lahko resolucija k temu prispeva. Predstavnik Singapurja se je vzdržal, ker meni, da lahko le pogajanja pripeljejo do mirne rešitve, predstavnik Švice pa je menil, da lahko resolucija odpravi blokado v kateri so se mirovna pogajanja znašla.