Evropski poslanci glede Ukrajine za »palico in korenček«

"Ko sem nazadnje na plenarnem zasedanju decembra govoril o Ukrajini, je bila situacija še vedno relativno mirna (...) Od takrat smo priča resni spirali navzdol in v zadnjem času tudi nesprejemljivemu nasilju ter poročilom o smrtnih žrtvah, mučenjih in izginotjih," je v nagovoru poslancem spomnil komisar za širitev Štefan Füle.

Kot je dodal, "je na žalost medtem postalo boleče jasno, da na kocki ni le spoštovanje najosnovnejših temeljnih pravic, ampak sama prihodnost Ukrajine". Tudi številni poslanci so izrazili bojazen, da Ukrajini grozita razpad in državljanska vojna.

Füle je sicer parlament včeraj nagovoril namesto visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, ki je na obisku v Kijevu. Tudi sam je bil tam minuli in bo znova prihodnji teden, Ukrajino pa je prejšnji teden poleg tega obiskala še delegacija zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta.

Evropski poslanci podpirajo aktivno vlogo EU pri reševanju krize v Ukrajini, a kot je Evropski komisiji včeraj očital vodja liberalcev v parlamentu Guy Verhofstadt, je bilo izjav, sporočil za javnost in govorov o Ukrajini v zadnjih tednih več kot dovolj, ne vidi pa nobene "kredibilne strategije, ki bi dejansko lahko spremenila potek in končala nasilje v Ukrajini".

Sam predlaga strategijo v treh korakih, s katero je bolj ali manj povzel stališča tudi večine ostalih poslancev. Najprej bi bilo treba "nabiti pištolo" - pripraviti ciljne sankcije proti članom režima v Kijevu in oligarhom, ki ga podpirajo, kot so prepoved potovanj v EU in zamrznitev premoženja. Obenem so potrebni "korenčki" za navadne Ukrajince, npr. odprava vizumov za študente.

Drugi del strategije mora biti, da EU to nabito pištolo po potrebi tudi uporabi. Med pogoji, ki jih mora predsednik Viktor Janukovič izpolniti, da se izogne "naboju", so poslanci med drugim izpostavili brezpogojno izpustitev zaprtih protestnikov in političnih zapornikov, vključno z Julijo Timošenko, čim hitrejše ustavne spremembe, ki bodo omejile pristojnosti predsednika, ter reformo volilne zakonodaje, tako da bodo prihodnje parlamentarne in predsedniške volitve zares poštene in svobodne.

Tretji del strategije pa mora biti "zajeten finančni paket pomoči, ki bo podprl ukrajinsko gospodarstvo in bo lahko izničil negativen učinek ruskega pritiska", je zaključil Verhofstadt.

Poslanci predlagajo najprej kratkoročen paket finančne pomoči EU in ZDA, namenjen prehodni ukrajinski vladi, če iz Rusije ne bo decembra obljubljenih milijard. Obenem ta obubožana država potrebuje tudi dolgoročno finančno pomoč, v sodelovanju z IMF, Svetovno banko in drugimi akterji, a le v zameno za izvedbo globokih gospodarskih in političnih reform.

V včerajšnji razpravi je bilo po pričakovanjih slišati tudi ostre obsodbe nasilja in pozive k zadržanosti in iskanju mirne rešitve v Ukrajini. Za razliko od decembra so bili tokrat tarča kritik tudi protestniki - ne vsi, ampak radikalni, ultranacionalistični del, ki s svojim nasiljem izpodjeda legitimnost celotnega protestnega gibanja.

A vendarle poslanci obsojajo predvsem nasilje s strani varnostnih sil. "Mirni ljudje so mirno protestirali in so bili pretepeni ter vrženi v zapor. To je bil sprožilec krize. Ne protesti, ampak nasilno ukrepanje proti njim s strani policije in vlade. Paziti moramo, da ne pomešamo vzroka in posledice," je opozoril vodja zunanjepolitičnega odbora parlamenta Elmar Brok (EPP).

V luči pretresljive zgodbe Dmitra Bulatova so v parlamentu še posebej zaskrbljeni zaradi ugrabitev in mučenj opozicijskih aktivistov, za katerimi naj bi po besedah Rebecce Harms (Zeleni) stali ruski agenti.

Harmsova je sicer včeraj pozvala še k oblikovanju stalne ad hoc opazovalne misije Evropskega parlamenta v Ukrajini, saj bi to po njenem pomagalo preprečiti zaostrovanje krize.