Tony Cetinski - Krik (Deliverable V-T1-T-SG)4490 Svet24.si

Priljubljeni pevec razkril, kako je včasih ...

medved, rjavi medved Svet24.si

Ministrstvo sledilo stroki: Letos bodo odstrelili ...

1711036296-dsc9299-01-1711036248215 Necenzurirano

Afera Dars: poslanca NSi na policiji preverjala, ...

cernivceva 6a PL Reporter.si

Milijon in pol evrov vredne hiše gradbenega ...

luka doncic 24 pm Ekipa24.si

Luka Dončić objavil posebno fotografijo ...

matjaž-štraus Njena.si

Delovna akcija: Mojster Matjaž srečen v objemu ...

pogacar Ekipa24.si

Kocine pokonci... Poglejte, komu je Pogačar ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Evropa se že odpira, koronavirus pa zdaj divja po Južni Ameriki

Deli na:
Evropa se že odpira, koronavirus pa zdaj divja po Južni Ameriki

Danska je že precej odprta. - Foto: Reuters

Številne države po Evropi in drugod po svetu so nadaljevale rahljanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Med drugim so se v Angliji in na Slovaškem znova odprle šole, na Norveškem in Nizozemskem pa bari in restavracije. Na Balkanu so se ponekod odprle meje. Iz Italije, Španije in Velike Britanije prihajajo spodbudni podatki o pandemiji.

Črna gora je včeraj odprla meje za države, v katerih je 25 ali manj obolelih s covidom-19 na 100.000 prebivalcev. Na seznamu 131 držav je tudi Slovenija.

Bosna in Hercegovina je medtem na mejah s Hrvaško, Srbijo in Črno goro v celoti odpravila omejitve, ki jih je uvedla zaradi pandemije novega koronavirusa. Državljani drugih držav lahko medtem v BiH vstopijo samo iz poslovnih razlogov, pri čemer morajo imeti pri sebi potrdilo o negativnem testu za novi koronavirus, ki ni starejše od 48 ur.

Svoje meje, ki so bile zaprte od 13. marca, je odprlo tudi Kosovo. Na mejah bodo sicer izvajali zdravniške preglede. V okviru rahljanja ukrepov proti covidu-19 so se včeraj na tam odprli tudi kavarne, bari, restavracije, trgovski centri in vrtci.

Vrtce in šole za otroke do petega razreda so odprli tudi na Slovaškem.

V Angliji pa so se v okviru nadaljnjega rahljanja ukrepov znova odprle šole za otroke, stare od štiri do šest let in od 10 do 11 let, kar je vse skupaj okoli dva milijona otrok. Vendar pa je glede na študijo, v kateri je sodelovalo 1200 ravnateljev, 46 odstotkov družin napovedalo, da bodo njihovi otroci ostali doma.

V drugih delih Združenega kraljestva vračanja učencev še ne načrtujejo. V vseh delih sicer rahljajo omejitve glede druženja ljudi - v Angliji se po novem lahko na prostem sreča šest ljudi iz različnih gospodinjstev, na Severnem Irskem od štiri do šest, v Walesu pa število po novem ni omejeno. Potrebna je sicer razdalja dveh metrov. Na Škotskem se že od petka na prostem lahko srečuje do osem ljudi iz dveh gospodinjstev.

Na Finskem in Norveškem pa so vrata znova odprli bari. Finske restavracije in bari bodo lahko vsaj še do konca oktobra sprejemali za polovico manj gostov kot v preteklosti. To velja za zaprte prostore, medtem ko na terasah in vrtovih število gostov ni omejeno, tudi minimalna medsebojna razdalja med njimi ni obvezno določena, je pa priporočena.

Na Norveškem naj bi medtem številni izkoristili težko pričakovano odprtje barov in si ob toplejših temperaturah in včerajšnjem prazniku privoščili vsaj kakšno pivo na prostem. Po pravilih sicer v skupini ne sme biti več kot 20 ljudi, osebe pa morajo biti vsaj en meter narazen, razen če živijo pod isto streho.

Restavracije, kavarne in bari so se znova odprli tudi na Nizozemskem. Goste lahko strežejo tako v notranjosti kot na terasah. V notranjih prostorih je lahko največ 30 ljudi naenkrat. Za terase medtem ni omejitev glede števila, morajo pa ljudje iz različnih gospodinjstev ohranjati medsebojno razdaljo. Tam lahko poleg tega kinodvorane, gledališča in koncertne dvorane znova prirejajo dogodke za do 30 obiskovalcev.

Tudi na Portugalskem so včeraj v okviru širšega rahljanja ukrepov med drugim odprli kinematografe, gledališča in prireditvene dvorane.

Muzeji in nekatere znamenitosti so začeli obiskovalce sprejemati tudi v Italiji, med drugim so se odprli rimski Kolosej in vatikanski muzeji.

Ukrepe še naprej sproščata Litva in Estonija, kjer so od včeraj med drugim spet dovoljene javne prireditve z do sto udeleženci v notranjih prostorih, lokali pa so lahko odprti dlje kot doslej.


Ti dve državi sta poleg tega odprli svoje meje za državljane članic Evropske unije, ki imajo dobro epidemiološko sliko. Brez omejitev ju lahko obiščejo državljani 24 držav, vključno s Slovenijo.

Slovenija bo tudi med 20 evropskimi državami, za katere bo 15. junija meje odprla Češka. Dogovore o odprtju mej so sprejeli bilateralno, je pojasnil češki zunanji minister Tomaš Petriček.

Prebivalci ruske prestolnice Moskva pa so lahko prvič po devetih tednih znova odšli na sprehod ali rekreacijo na prostem, tam so znova odprli parke in nakupovalna središča. V prestolnici so tako delno odpravili karanteno, čeprav število okužb z novim koronavirusom v državi narašča.

Kljub naraščanju okužb so ukrepe nekoliko sprostili tudi v Indiji. Odpravili so omejitve gibanja za ljudi in blago med zveznimi državami. Delno pa so obnovili tudi železniške povezave. Z nekaterih železniških postaj poročajo o kaosu in gneči. Od včeraj lahko z vlaki dnevno potuje najmanj 145.000 ljudi, saj znova deluje 200 vlakov, potem ko jih je doslej obratovalo samo 30 za prevoze delavcev. Indijsko železniško omrežje sicer lahko dnevno prepelje 25 milijonov potnikov.

O nadaljnjem naraščanju števila okužb z novim koronavirusom poročajo tudi iz Irana, kjer so 2. maja zabeležili dvomesečno dno, od takrat pa je primerov vse več. V preteklem dnevu so potrdili skoraj 3000 novih primerov okužbe, kar je največje dnevno število v zadnjih dveh mesecih. Oblasti so ob tem opozorile na možnost še enega nevarnega vrhunca epidemije.

Razmere se medtem še naprej poslabšujejo v Južni Ameriki, novem žarišču pandemije koronavirusne bolezni 19. Več držav na tej celini je včeraj delno zagnalo gospodarstvo in začelo rahljati ukrepe, ki so jih uvedle za zajezitev pandemije. Med drugim so nekatere sektorje zagnali v Mehiki in Kolumbiji.

Najhuje prizadeta država v regiji je sicer Brazilija, kjer so doslej potrdili že 514.849 okužb, za covidom-19 je umrlo več kot 29.000 ljudi, od tega 480 v zadnjih 24 urah. Tej državi so ZDA poslale dva milijona doz zdravila za malarijo hidroksiklorokin za zdravljenje covida-19, čeprav strokovnjaki opozarjajo na njegovo potencialno nevarnost in so ga prepovedali v več državah.

ZDA sicer še naprej veljajo za najhuje prizadeto državo na svetu. Doslej so tam zabeležili skoraj 1,8 milijona okužb, umrlo je več kot 104.000 ljudi. Strokovnjaki se ob tem bojijo, da bi se zaradi protestov proti policijskemu nasilju število primerov še povečalo.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da si želi nadaljnjega sodelovanja z ZDA, čeprav je ameriški predsednik Donald Trump prekinil sodelovanje, je včeraj dejal generalni direktor Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Iz najbolj prizadetih evropskih držav medtem prihajajo spodbudne novice o stanju pandemije covida-19. V Španiji v nedeljo niso zabeležili nobene smrti zaradi novega koronavirusa, kar se je zgodilo prvič od začetka marca. Z novim koronavirusom se je tam okužilo 239.638 ljudi, umrlo jih je 27.127.

V Italiji so v zadnjih 24 urah potrdili 178 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je najmanj od 26. februarja. Vse skupaj se je tako v tej državi s koronavirusom okužilo 233.197 ljudi. V zadnjem dnevu je umrlo še 60 ljudi s covidom-19, vse skupaj pa 33.475.

V Združenem kraljestvu pa so včeraj potrdili najmanjše število smrtnih žrtev covida-19 in novih okužb s koronavirusom od uvedbe karantenskih ukrepov 23. marca. V zadnjem dnevu so potrdili 111 smrti, skupno je covidu-19 podleglo 39.045 ljudi. Število potrjenih okužb pa je naraslo za 1570 primerov na več kot 276.000.

WHO je včeraj objavil tudi študijo, v kateri so ugotovili, da sta bila zaradi pandemije novega koronavirusa resno motena preventiva in zdravljenje bolnikov z nenalezljivimi boleznimi po svetu. 31 odstotkov od 155 sodelujočih držav je omejilo ali povsem prekinilo zdravstveno oskrbo bolnikov z akutnimi kardiovaskularnimi problemi. 42 odstotkov držav je zmanjšalo oskrbo bolnikov z rakom, 49 odstotkov oskrbo diabetikov, več kot polovica držav pa ni mogla ohraniti zdravstvene oskrbe za bolnike z visokim krvnim tlakom.