Na volitvah v Evropski parlament je v večini od 27 članic EU zmagala desnica. Levica je po še nepopolnih podatkih zlasti hude poraze zabeležila v največjih članicah, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji, poražena je bila tudi v Italiji in Španiji.
Krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel so skupaj s sestrsko bavarsko Krščansko-socialno unijo veliki zmagovalci volitev v Nemčiji, saj so dobili skoraj 38 odstotkov glasov, medtem ko so socialdemokrati nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami doživeli zgodovinski poraz. Zanje je glasovalo le dobrih 20 odstotkov volivcev, kažejo podatki, objavljeni na spletni strani Evropskega parlamenta.
Tudi v Franciji je slavila desna sredina, vladajoča Zveza za ljudsko gibanje predsednika Nicolasa Sarkozyja. Presenečenje so Zeleni, ki so dobili le nekaj desetink odstotne točke manj kot najmočnejša opozicijska stranka, socialisti, ki so na evropskih volitvah z le dobrimi 16 odstotki podpore doživeli nov hud poraz.
Kljub škandalom, ki so ga spremljali med predvolilno kampanjo, je v Italiji prepričljivo zmagal premier Silvio Berlusconi s svojim Ljudstvom svobode. Vendar pa Berlusconiju ni uspelo dobiti napovedovane 40-odstotne podpore, saj je za njegovo stranko glasovalo dobrih 34 odstotkov volivcev. Opozicijski demokrati so dobili 26 odstotkov glasov.
V Španiji bo imela opozicijska Ljudska stranka, ki je kampanjo gradila na kritiki vlade zaradi po njihovem neustreznega odzivanja na gospodarsko krizo, v Evropskem parlamentu dva poslanca več kot vladajoči socialisti premiera Joseja Luisa Zapatera. Poraz so na evropskih volitvah doživeli tudi vladajoči portugalski socialisti premiera Joseja Socratesa.
Volitve v Veliki Britaniji je po še nepopolnih podatkih zaznamoval hud poraz vladajočih laburistov premiera Gordona Browna, ki naj bi padli na tretje oziroma četrto mesto med strankami. Britanska skrajna desnica bo imela v Evropskem parlamentu svojega prvega poslanca, laburiste pa so poleg konservativcev premagali tudi evroskeptiki iz stranke UKIP.
Na Poljskem pa je vladajoča stranka, liberalna Civilna platforma premiera Donalda Tuska, zmagala in je prejela dobrih 45 odstotkov glasov. Konservativna opozicija je z nekaj manj kot 30 odstotki na drugem mestu.
V Avstriji je zmagala ljudska stranka pred socialdemokrati premiera Wernerja Faymanna, ki so doživeli hud poraz. Okoli 18 odstotkov glasov so dobili evroskeptiki, približno toliko glasov sta skupaj dobili tudi obe skrajno desni stranki, svobodnjaki in Zavezništvo za prihodnost Avstrije.
Vladajoča stranka Fianna Fail je izgubila tudi na Irskem, ki je zlasti hud poraz doživela v prestolnici. Po še nepopolnih podatkih pa se poraz obeta tudi evroskeptičnemu gibanju Libertas, ki je lani večino Ircev prepričalo, naj ne podprejo Lizbonske pogodbe.
Na Danskem je zmagovalka volitev levica, saj so največ glasov so dobili opozicijski socialdemokrati, na Finskem pa so tako stranke vladajoče koalicije kot največja opozicijska stranka dobile manj glasov kot na zadnjih volitvah. V parlament pa se je prebila skrajno desna stranka Pravi Finci.
Iz Švedske pa bo v Evropski parlament prišel predstavnik Stranke piratov. Sicer so zmagovalci volitev na Švedskem opozicijski socialdemokrati.
V Estoniji je zmagala opozicijska levosredinska Sredinska stranka, v Latviji pa lani ustanovljena desna Državljanska zveza. Uspešne so bile stranke rusko govoreče manjšine in sedež v Evropskem parlamentu bo pripadel tudi nekdanjemu vodji latvijskih komunistov. V Litvi so zmagali vladajoči konservativci.
V Belgiji, kjer so ob evropskih potekale tudi regionalne volitve, so zmagali krščanski demokrati, dober rezultat pa so dosegli tudi Zeleni. Krščanski demokrati dolgoletnega premiera Jeana-Claudea Junckerja so slavili tako na evropskih kot na hkratnih parlamentarnih volitvah v Luksemburgu.
Na Nizozemskem pa so veliki zmagovalci volitev skrajni nacionalisti Geerta Wildersa, ki so kampanjo utemeljevali na nasprotovanju muslimanom. V Evropskem parlamentu bodo imeli štiri sedeže. Zmagovalci volitev so sicer vladajoči krščanski demokrati.
Volitve v Bolgariji so zaznamovale nekatere nepravilnosti, na njih pa so vladajoči socialisti doživeli poraz. V sosednji Romuniji pa sta na volitvah zmagali stranki vladajoče koalicije, socialdemokrati in liberalci.
Na Madžarskem so hud poraz doživeli vladajoči socialisti, ki jih je premagala desnosredinska opozicija. Tri sedeže v Evropskem parlamentu pa bodo imeli tudi madžarski nacionalisti.
V Grčiji so vladajoče konservativce porazili opozicijski socialisti, opozicija, laburisti, je slavila tudi na Malti, podobno je bilo na Cipru, kjer so zmagali opozicijski konservativci.
Na Slovaškem, kjer je bila volilna udeležba najnižja, pa je vladajoča levosredinska stranka Smer premiera Roberta Fica ostala na prvem mestu, en sedež v Evropskem parlamentu pa bodo imeli tudi skrajni nacionalisti.
Češki volivci so največ glasov namenili Državljanski demokratski stranki (ODS) nekdanjega premiera Mireka Topolaneka, na drugem mestu so socialdemokrati, ki so vladi sredi predsedovanja EU izglasovali nezaupnico. Češkim evroskeptikom pa kljub podpori predsednika Vaclava Klausa ni uspel preboj v Evropski parlament.