Poročilo je zgrajeno v treh poglavjih in predstavlja najprej trenutno stanje Slovenije, se nato opredeljuje glede potencialnih prošenj za pomoč mednarodim mehanizmom samo za banke (sistem ESM) ali pa za celoten državni dolg ter v sklepu predstavlja politične posledice teh odločitev.
Mujtaba Rahman, direkorica Eurasie za Evropo, in analitičarka Tsveta Petrova najprej ugotavljata, da ima Slovenija z zadnjimi zadolžitvami dovolj likvidnosti do prvega četrtletja v naslednjem letu. Ob tem sta našteli tudi ukrepe, ki so bili doslej sprejeti: povišanje DDV za 2 odstotka, rezi plač v javnem sektorju za 5 odstotkov, uvedba zlatega fiskalnega pravila ter zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju za 1 odstotek. Tukaj je nazadnje še proračun za leti 2014 in 2015, ki ga bo parlament obravnaval najverjetneje decembra. „Kljub temu“, opozarjata analitičarki, „precej stvari vlada še ni izpolnila“. EU je namreč od Slovenije zahtevala bolj ostre proračunske reze in hitrejšo prodajo državnega premoženja, ki se izkazuje za zelo počasen postopek.
Posebno poglavje namenjata težavam bančnega sektorja: slaba banka, ki je bila primarno sredstvo za očiščenje slovenskih bank, je bila upočasnjena na zahtevo Evropske komisije. „Dejstvo, da je Banka Slovenije naročila bolj poglobljene stresne teste, ki jih je EU svetovala avgusta, kaže na tiho soglasje, da so težave v bančnem sektorju večje od dosedanjih napovedi. Rezultati stresnih testov bodo najverjetneje prekašali vladna predvidevanja o potrebi po 1,2 milijardi evrov dokapitalizacije“ še ugotavljata Rahmanova in Petrova.
Na podlagi stresnih testov se bo Slovenija odločila, ali sploh potrebuje pomoč in katero obliko pomoči. Kljub temu da je osrednja težava slovenskega gospodarstva bančni sistem, se Slovenija sooča s širšo paleto potrebnih reform. „Kljub nasprotovanju vlade, marsikdo v Evroskupini, Trojki in slovenski politični eliti razmišlja o tem, da bi bilo za Slovenijo primerneje,da bi zaprosila za celoten program pomoči“ je zapisano v poročilu. Tak tip pomoči bi namreč lahko omgočil temeljitejše reforme.
V zadnjem delu poročila so še opisane verjetne politične posledice prošnje za celovito pomoč reševanja slovenskega javnega dolga. To bi po mnenju poročila Eurasie groupa privedlo do takojšnjega padca vlade, ker bi zahtevane reforme in dodatni varčevalni ukrepi ustvarili premočne napetosti znotraj koalicije začenši s premierkino stranko Pozitivno Slovenijo. Desus bi se dalje upiral rezom v pokojninsko blagajno, SD pa odpuščanju in rezom plač v javnem sektorju. „Strožji bodo ukrepi, v katere bo prisiljena Slovenija, močnejše bo nezadovoljstvo javnosti in bolj verjeten bo padec vlade“ sklepata Rahmanova in Petrova. Pred Slovenijo je decembra napovedano še glasovanje o zaupnici vladi skupaj z odobritvijo proračuna. Po mnenju Eurasie groupa ima „Bratuškova dobre možnosti, da bo zaupnica izglasovana, ampak samo v primeru, da se bo vlada lahko izognila prošnji za pomoč“.