EU žuga: Danes je slab dan za utajevalce davkov

Obljube, potrditve že sprejetih dogovorov, pozivi k odločnemu ukrepanju in časovni načrt za odpravo bančne tajnosti do konca leta - to je izkupiček, ki ga je mogoče pričakovati od današnjega vrha, ne pa kakšnih popolnoma novih in konkretnih odločitev.

Vrh bo potrdil nedavni dogovor finančnih ministrov o podelitvi mandata Evropski komisiji za pogajanja o izmenjavi bančnih podatkov s petimi tretjimi državami - Švico, Liechtensteinom, Andoro, San Marinom in Monakom.

Poleg tega se bodo voditelji po pričakovanjih zavzeli za dogovor o razširitvi samodejne izmenjave bančnih podatkov, ki je zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga že leta v slepi ulici, do konca leta.

Tudi avstrijski kancler pričakuje, da bo lahko Avstrija do konca leta - torej po tamkajšnjih volitvah - pristala na dogovor o novih evropskih pravilih, ki predvidevajo razširitev samodejne izmenjave bančnih podatkov na več vrst dohodkov.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je bil, presenetljivo, danes previdnejši od avstrijskega kolega. Spomnil je, da se je Luksemburg odločil za odpravo bančne tajnosti z januarjem 2015, a opozoril, da je treba najprej doseči dogovor s petimi tretjimi državami.

Avstrija in Luksemburg imata šest mesecev časa, da se odločita o samodejni izmenjavi bančnih podatkov, pa je dejal francoski predsednik Francois Hollande. Namesto, da dvigujemo davke tistim, ki jih plačujejo, je treba denar izterjati od tistih, ki jih ne, je še poudaril.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je ocenila, da stopa Evropa "ogromen korak" naprej v boju proti davčnim utajam. Ukrepi morajo državljane spodbuditi k poštenemu plačevanju davkov, zato morajo biti res učinkoviti, je poudarila.

Tudi britanski premier David Cameron, ki je sicer tarča kritik zaradi davčnih oaz na britanskih čezmorskih otokih, je poudaril, da je treba zagotoviti, da bodo podjetja plačevala davke, kar med drugim terja mednarodno sodelovanje in izmenjavo bančnih podatkov.

Da je nekaj treba storiti, je ob prihodu na svoj prvi bruseljski vrh poudarila tudi slovenska premierka Alenka Bratušek. "Res sem prepričana, da morata tako Slovenija kot vsa Evropa na tem področju nekaj narediti," je dejala.

Problem davčnih utaj, zaradi katerih unija po oceni Evropske komisije na leto izgubi 1000 milijard evrov, se je prerinil v ospredje evropske pozornosti, potem ko so mednarodni raziskovalni novinarji razkrili, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji.

Druga tema vrha je izboljšanje učinkovitosti energetske politike. V ospredju bo problem visokih cen energije v uniji, ki vplivajo na konkurenčnost in dodatno bremenijo evropska gospodinjstva, že tako ohromljena zaradi finančne in gospodarske krize. V EU je plin štirikrat dražji kot v ZDA, elektrika pa dvakrat.