Begunski dogovor, ki so ga začrtali pred desetimi dnevi, naj bi zagotovil konec nezakonitih migracij iz Turčije v EU, kamor se je lani zateklo okoli milijon prebežnikov. Turčija pa naj bi v zameno hitreje dočakala odpravo vizumov in napredovala na poti v EU.
Ključne točke dogovora so vračanje prebežnikov iz Grčije v Turčijo in preselitev beguncev iz Turčije v unijo, vizumska liberalizacija za Turčijo, odpiranje novih pogajalskih poglavij in finančna pomoč Turčiji za oskrbo beguncev.
Dogovor je bil v minulih dneh tarča ostrih kritik zaradi vprašljive pravne podlage in zaradi pomislekov, ali je sploh izvedljiv v praksi. Dodatna varovalka naj bi bila izrecna navedba v dogovoru, da bodo vsakega prebežnika obravnavali individualno.
"Razumem in celo podpiram del kritik, saj menim, da je predlagan sveženj zelo zapleten, zelo težko ga bo izvesti in je na robu mednarodnega prava," je ob prihodu na vrh menila litovska predsednica Dalia Grybauskaite.
Sicer so deževale ocene previdnega optimizma. Previdno optimističen, celo bolj previden kot optimističen, je bil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Podobno sta menila predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in nemška kanclerka Angela Merkel.
Po pozitivnih premikih na balkanski migracijski poti je dogovor s Turčijo izredno pomemben, ker se pogovarjamo o zelo konkretnih nadaljnjih korakih za zajezitev migracijske krize, pa je ob prihodu poudaril slovenski premier Miro Cerar.
Dogovor predvideva, da se vsi novi nezakoniti migranti, ki so prišli na grške otoke iz Turčije, vrnejo v Turčijo. To naj bi bil začasen in izreden ukrep, nujen za končanje človeškega trpljenja in vzpostavitev javnega reda, piše v osnutku izjave EU in Turčije.
Migrante, ki bodo prišli na grške otoke, bodo registrirali. Grške oblasti bodo v skladu z direktivo o azilnih postopkih obravnavale vsako prošnjo za azil. Migrante, ki ne bodo zaprosili za azil ali katerih prošnja ne bo sprejeta, bodo vrnili v Turčijo.
Vrh naj bi ob tem pozdravil turško zavezo, da bodo vrnjene migrante zaščitili v skladu z mednarodnimi standardi za obravnavo beguncev in ob spoštovanju načela, da se prebežnike ne vrača v državo, kjer bi lahko bilo ogroženo njihovo življenje.
Grčija pa naj bi zagotovila, da bo migrante, ki so že na grških otokih, premestila v sprejemne centre na grški celini.
Dogovor predvideva tudi koncept eden za enega, po katerem bi za vsakega Sirca, ki ga bodo vrnili v Turčijo z grških otokov, drugega Sirca preselili iz Turčije v unijo. Prednost bodo imeli migranti, ki niso pred tem nezakonito vstopili ali poskušali vstopiti v EU.
Preselitev sirskih beguncev iz Turčije v unijo bo najprej potekala v sklopu zavez, sprejetih julija lani, ko je unija obljubila preselitev okoli 22.000 beguncev iz tretjih držav. V okviru te zaveze je prostih še okoli 18.000 mest.
Drugi korak je podobna prostovoljna ureditev z omejitvijo 54.000. Gre za kvoto v okviru načrta za premestitev, ki je bila sprva predvidena za Madžarsko, a je ta ni želela, tako da so na koncu lani jeseni ta mesta ostala nerazporejena. Za uporabo te kvote za preselitev bi sicer bilo treba spremeniti zakonodajo.
Ko se bo tok nezakonitih migrantov iz Turčije v EU ustavil ali občutno zmanjšal, pa naj bi EU sprožila prostovoljno humanitarno shemo za sprejem beguncev neposredno iz Turčije.
Slovenija je po Cerarjevih besedah za zdaj zvesta svoji zavezi k sprejemu 20 beguncev. Če bi se izkazalo, da bi EU kot celota šla korak dlje v prihodnjih mesecih in letih, bo pa temu sledila glede na svoje zmožnosti, je povedal premier.
Nizozemski premier Mark Rutte je ocenil, da bi izvedba tega dogovora tok migrantov iz Turčije na grške otoke v Egejskem morju ustavila v treh do štirih tednih.
Dogovor EU in Turčije vključuje tudi zavezo k pospešitvi procesa vizumske liberalizacije s ciljem odprave vizumov najpozneje konec junija letos, pri čemer naj bi Turčija sprejela vse potrebne ukrepe za izpolnitev pogojev, tako da bi lahko Evropska komisija do konca aprila predlagala ta ukrep.
Glede nadaljnjega odpiranja pogajalskih poglavij pa naj bi EU in Turčija v izjavi zapisali le, da se bosta pripravili na čimprejšnjo odločitev za odprtje novih poglavij v pristopnih pogajanjih.
EU naj bi tudi še pospešila izplačilo že dogovorjenih treh milijard evrov v pomoč Turčiji pri oskrbi sirskih beguncev. Ko bodo ta sredstva v celoti porabljena in če bodo omenjene zaveze prinesle želene rezultate, je EU pripravljena odločiti o dodatnih treh milijardah evrov do konca leta 2018, še piše v osnutku izjave.
To izjavo naj bi voditelji članic EU in Turčije sprejeli danes. Vrh unije je po neuradnih informacijah že v glavnem uskladil svoje stališče glede dogovora s Turčijo, danes naj bi ga dorekli še z Davutoglujem.
Nihče ne želi novih zahtev s turške strani. V tem primeru naj bi unija zavrnila nadaljnja pogajanja s Turčijo, saj naj bi bilo sedaj usklajeno stališče dejansko njena ponudba vzemi ali pusti.
Danes je bil po prvotnih načrtih predviden zajtrk voditeljev članic unije s turškim premierjem, ki pa ga najverjetneje ne bo, saj naj bi se zjutraj najprej srečali Tusk, Juncker in Davutoglu, nato pa naj bi se sestali še vsi skupaj.
Voditelji bodo sicer ločeno sprejeli tudi sklepe o migracijah, s katerimi bodo potrdili celostno strategijo za soočanje z migracijsko krizo. Zavezali naj bi se tudi, da bodo po zaprtju balkanske izjemno pozorni na morebitno odpiranje alternativnih migracijskih poti.
Obljubili naj bi tudi nadaljnjo pomoč Grčiji pri zagotavljanju ustreznih azilnih struktur, vračanju migrantov v Turčijo z varuhi meje, azilnimi strokovnjaki in tolmači, s humanitarno pomočjo in s pospešitvijo izvajanja načrta za premestitev.
Sprejeli so tudi že sklepe o delovnih mestih, rasti in konkurenčnosti ter podnebju in energiji, v katerih so med drugim izpostavili potrebo po tem, da EU in njene članice čim prej ratificirajo podnebni sporazum, tako da bodo pogodbenice od samega začetka veljavnosti sporazuma.