EU se trudi rešiti iranski jedrski dogovor, ki "ni dobrega zdravja, je pa še vedno živ"

Iran je bil glavna tema zadnjega zasedanja zunanjih ministrov EU pred poletnim premorom. Unija kljub iranski prekoračitvi dovoljene meje bogatenja urana vztraja pri diplomaciji.

Še vedno poziva Teheran k doslednemu spoštovanju dogovora in opozarja, da je iransko načelo "manj za manj", torej manj spoštovanja pravil za manj koristi zaradi ponovne uvedbe ameriških sankcij, nesprejemljivo.

A kljub temu za zdaj ne načrtuje ponovne uvedbe sankcij niti sprožitve mehanizma za reševanje sporov, ki ga predvideva sporazum o iranskem jedrskem programu. Mogherinijeva je včeraj izpostavila, da iranski ukrepi na tej točki niso nepovratni.

Unija se v prizadevanjih za rešitev sporazuma poleg diplomacije osredotoča tudi na finančni mehanizem Instex, ki so ga konec januarja vzpostavile Nemčija, Francija in Velika Britanija, da bi zagotovile nadaljnje trgovanje evropskih podjetij z Iranom kljub ameriškim sankcijam proti državi.

Instex je del prizadevanj za ohranitev mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, po katerem se je Teheran zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja, v zameno pa je mednarodna skupnost odpravila del gospodarskih sankcij proti državi.

Nemčija, Francija in Velika Britanija - države, ki so vzpostavile ta finančni mehanizem v obliki namenske družbe, so poleg ZDA, Rusije in Kitajske julija leta 2015 izpogajale sporazum z Iranom.

Nato je ameriški predsednik Donald Trump, ki trdi, da je dogovor slab in ne naslavlja ključnih problemov - iranskega balističnega programa in njegove negativne vloge v regiji, lani odrekel podporo sporazumu in znova uvedel sankcije proti državi.

Namen namenske družbe (v angleščini special purpose vehicle ali SPV) s sedežem v Parizu je zagotoviti zadostne gospodarske koristi Iranu v okviru tega dogovora ter preprečiti njegov propad in obnovitev dejavnosti za razvoj jedrskega orožja.

Zasnovana je tako, da naj bi omogočila trgovino na področjih, ki jih ne pokrivajo ameriške sankcije, na primer hrana in zdravila. Sodelujoče države sedaj razpravljajo o možnosti, da bi se mehanizem uporabljal tudi za nakup iranske nafte.

Že vseskozi se zastavlja vprašanje, ali bo družba, ki je v glavnem namenjena malim in srednjim podjetjem, dejansko zagotovila poslovanje evropskih podjetij v Iranu, saj ne omogoča zaščite podjetjem pred ameriškimi sankcijami. Podjetja se sama odločijo, ali bodo sodelovala.

Zunanji minister Miro Cerar je včeraj napovedal, da bo v mehanizmu sodelovala tudi Slovenija. "Ta mehanizem stopa intenzivno v življenje. Slovenija ga podpira in se mu namerava v polni meri pridružiti, v korist našega gospodarstva," je povedal.

Poleg tega so sodelovanje po neuradnih informacijah napovedale tudi Avstrija, Belgija, Finska, Nizozemska, Španija in Švedska.

Zanimanje izražajo tudi tretje države, je poudarila Mogherinijeva, ki pa ni želela imenovati teh držav. Prav tako ni želela govoriti o drugih podrobnostih, kot je znesek transakcij, ki so že stekle preko tega mehanizma.

Na vprašanje, ali Instex izpolnjuje pričakovanja iranske strani, je Mogherinijeva odgovorila, da je to treba vprašati iransko stran. "Trudimo se po najboljših močeh. Upam, da bo dovolj," je še dejala.

EU se je sicer danes dogovorila tudi za ukrepe proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju, ki vključujejo zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.

Velikanske zaloge plina v Sredozemlju so sprožile tekmo za njihovo izkoriščanje ter še poglobile dolgoletne napetosti med Ciprom in Turčijo.

Turčija ima območje pred severno ciprsko obalo, kjer naj bi začeli z vrtanjem nafte in plina, za del svojega ozemlja in je v letih 2009 in 2012 podelila podjetju Turkish Petroleum ustrezna dovoljenja.

Problematična je izključna gospodarska cona Cipra, v kateri ima ta po pravilih Združenih narodov posebne pravice do izvajanja gospodarskih dejavnosti. A Turčija te cone ne priznava, saj da ta ne upošteva interesov severnega dela otoka.

Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški, del. Južni del s prestolnico Nikozijo je mednarodno priznan in je od leta 2004 del EU, medtem ko severni del še vedno zaseda turška vojska. Turčija je edina, ki severni Ciper priznava kot samostojno državo.

Na dnevnem redu zunanjih ministrov je bila še vrsta tem, tudi zunanji vidiki migracij. Mogherinijeva je ob prihodu članice znova pozvala, naj namenijo več denarja za afriški sklad za preprečevanje nezakonitih migracij v državah izvora in tranzita.

Pozvala je tudi k napredku pri iskanju kompromisa o obravnavi migrantov po izkrcanju na neformalnem zasedanju notranjih ministrov v četrtek v Helsinkih, saj da je ta nujen za obnovitev nadzora z ladjami v okviru operacije za boj proti tihotapcem z migranti Sophia.

Preboja pri iskanju kompromisa o perečih migracijskih in azilnih vprašanjih sicer ni pričakovati pred oblikovanjem nove Evropske komisije.