EU obljublja spremembe in napoveduje, da Britancem ne bo popuščala

Voditelji EU so se strinjali, da je treba EU pospešeno spreminjati v smislu večje demokratizacije in debirokratizacije, hkrati pa narediti vse tisto, o čemer smo sedaj pogosto govorili, a ne v celoti uresničili, je po srečanju voditeljev 27 držav članic v Bruslju dejal slovenski premier Miro Cerar.

Želimo si enotne EU z jasno vizijo in odločnimi ukrepi, ki bodo v dobrobit evropskih državljanov, je povedal Cerar. Zato so se voditelji odločili, da bodo to razpravo nadaljevali na neformalnem vrhu, ki bo 16. septembra v Bratislavi.

Neformalno srečanje sedemindvajseterice, do katerega je prišlo na pobudo predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, je bilo namenjeno premisleku o prihodnji usmeritvi EU. Bilo je prvo brez britanskega premierja Davida Camerona po tistem, ko so britanski volivci minuli četrtek na referendumu izglasovali izstop Otoka iz EU.

Voditelji so se strinjali, da sedemindvajseterica ostaja enotna in da bo tako delovala tudi v prihodnje. Evropskih pogodb ni potrebno spreminjati, so bili enotnega mnenja.

Ko je govora o ugodnostih, ki bi jih v odnosu do EU lahko bila deležna Velika Britanija, ko bo enkrat zapustila povezavo, pa so bili enotni, da London brez spoštovanja vseh štirih svoboščin ne more računati na dostop do enotnega trga.

Med temi svoboščinami je najbolj občutljivo vprašanje prostega pretoka ljudi. "Enotnega trga 'a la carte' ne bo," je poudaril Donald Tusk.

Sicer pa evropski voditelji pričakujejo, da bo britanska vlada namero o izstopu Velike Britanije iz EU objavila čim prej.

Ob tem so pokazali razumevanje, da je za umiritev razmer po referendumu, ki je dodobra pretresel domače politično dogajanje, potrebnega nekaj časa. Kljub temu pa pričakujejo, da bo britanska vlada čim prej natančno pojasnila svoje namere.

A odločitev o tem je Cameron, ki je po referendumski odločitvi napovedal odstop, prepustil svojemu nasledniku. Ob koncu srečanja osemindvajseterice, ki je o britanskem referendumu in njegovih posledicah razpravljala že ob torkovi večerji, je ponovil, da bo postopek po 50. členu lizbonske pogodbe sprožil novi britanski premier.

Ta bi lahko bil znan septembra. Britanski konservativci so namreč včeraj uradno odprli tekmo za Cameronovega naslednika. Ime novega šefa bodo konservativci objavili 9. septembra.

Manj razumevanja za tako zavlačevanje je sicer pokazal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je dejal, ne razume, da tisti, ki hočejo oditi iz EU, niso sposobni povedati, kaj želijo. "Upam, da bo prihodnja britanska vlada namero o izstopu iz EU objavila čim prej," je dejal Juncker in dodal, da je treba pospešiti ta proces.

Stališče EU je pri tem jasno - dokler Britanci ne bodo v pisni obliki sporočili svoje namere o izstopu, se pogajanja ne bodo začela. Strinjajo se tudi, da je urejen izstop iz EU v interesu vseh, še zlasti Velike Britanije.

Na torkovih pogovorih je bilo čutiti žalost in obžalovanje, je vzdušje na srečanju opisal Cameron. Voditelji so pokazali razumevanje za to, da bi Velika Britanija in Evropa morali stremeti k čim tesnejšim odnosom sodelovanja na različnih področjih, med drugim v trgovini in varnosti, je dejal.

Cameron, za katerega je bil tokratni vrh verjetno tudi zadnji, je obžaloval izid četrtkovega referenduma, na katerem se je 52 odstotkov volivcev izreklo za izstop iz EU. Ni mu pa žal, da je bil referendum izveden, je še povedal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer mnenja, da je britanska odločitev o izstopu iz EU nepreklicna. "Ne vidim načina, kako bi to spremenili," je dejala novinarjem po pogovorih.

Evropska centralna banka (ECB) zaradi negativnih učinkov odločitve Britancev za izstop iz EU v prihodnjih treh letih pričakuje od 0,3 do 0,5 odstotne točke nižjo gospodarsko rast v območju evra, je voditeljem EU v torek povedal predsednik ECB Mario Draghi. A ta vpliv naj bi bil manj negativen od pričakovanj.

Svojo oceno je utemeljil s pričakovanim padcem gospodarske dejavnosti v Veliki Britaniji, katere gospodarstvo in finančni sektor sta tesno povezana z evrskim območjem.

Čeprav se je dvodnevni vrh EU v Bruslju odvijal pretežno v znamenju brexita, pa so voditelji osemindvajseterice v torek obravnavali tudi vrsto drugih za unijo pomembnih vprašanj. Med drugim so govorili o migrantski krizi in pozvali k zmanjšanju migracijskih tokov čez osrednje Sredozemlje. Zavzeli so se tudi za dokončanje enotnega trga.

V Bruslju se je včeraj mudila tudi škotska prva ministrica Nicola Sturgeon, ki se je ob robu vrha sešla s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, na programu pa je imela tudi pogovore s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.

Podrobnejša vsebina pogovorov Sturgeonove v Bruslju za zdaj ni znana. Cilj njenega obiska je zaščititi položaj Škotske v EU.