"To je ogromen korak naprej za Avstrijo," je dogovor komentirala avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. "Štiri leta si nismo mogli predstavljati tega koraka ... Sedaj pa Avstrija ne bo več blokirala," je poudarila.
Luksemburški finančni minister Luc Frieden pa je poudaril, da je njegova država velika zagovornica boja proti davčnim utajam, a da mora biti ta boj učinkovit in da morajo biti vse članice enakopravne.
Avstrija in Luksemburg sicer nista popustila na celi črti, saj še vedno nasprotujeta novim pravilom o obdavčevanju obresti od prihodkov na ravni EU, ki predvidevajo krepitev izmenjave bančnih podatkov.
Svoje stališče utemeljujeta s tem, da je treba najprej doseči dogovor s tretjimi državami, saj sicer obstaja tveganje, da bi se članice unije dogovorile za višje standarde, kot bi nato veljali za sporazume s tretjimi državami.
Problem davčnih utaj bo tudi glavna tema vrha unije 22. maja. V EU poudarjajo, da ne gre le za vprašanje etike in morale, temveč tudi za pomembno sredstvo za zmanjševanje primanjkljajev in spodbujanje rasti.
Problem davčnih utaj se je prerinil v ospredje evropske pozornosti, potem ko so mednarodni raziskovalni novinarji razkrili, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji.
Ministri so razpravljali tudi o drugem stebru bančne unije - okviru za reševanje bank. Eno glavnih odprtih vprašanj je mehanizem bail in, ki predvideva prispevek upnikov, delničarjev in vlagateljev z več kot 100.000 evri na računu k reševanju bank.
Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen je ob prihodu poudaril, da želijo napredek pri gradnji vseh elementov bančne unije, češ da je to nujno za rešitev problema razdrobljenosti evropskih finančnih trgov.
"Poleg enotnega nadzora želimo vzporedno tudi enoten okvir za reševanje bank, skupaj z enotno agencijo in enotnim skladom, ki bi ga financirali z dajatvami bančne industrije. Zaželeno je, da oboje deluje pred poletjem prihodnje leto," je poudaril.
ECB želi mehanizem bail in v letu 2015, z jasnim vrstnim redom: najprej bi bili k prispevku pri reševanju bank prisiljeni delničarji, nato imetniki obveznic in na koncu nezavarovani vlagatelji, a vloge pod 100.000 evrov bodo zaščitene.
Še pred začetkom delovanja enotnega nadzornega mehanizma bo ECB izvedla pregled kakovosti bilanc 130 najpomembnejših bank v območju evra, saj želi vedeti, kakšne banke bo nadzorovala, je še ponovil Asmussen.
Mnenja članic o teh vprašanjih so precej različna. Ne strinjajo se glede obsega pristojnosti nacionalnih nadzornikov, glede tega, kdaj naj bodo veliki vlagatelji prisiljeni v prispevek k reševanju bank, in glede hitrosti vzpostavljanja drugega stebra.
Sicer pa so ministri včeraj sprejeli spremembe proračuna za leto 2013. Ta odločitev je pomembna za pogajanja o večletnem proračunu za obdobje 2014-2020, saj je Evropski parlament z njo pogojeval dogovor o večletnem proračunu.
Komisija je ocenila, da manjka 11,2 milijarde evrov. Članice so se dogovorile, da bodo v prvi fazi zagotovile 7,3 milijarde evrov za ukrepe rast, zaposlovanje ter boj proti brezposelnosti, predvsem mladih, o preostanku pa bodo odločile pozneje.