Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

ronaldo sesko lv Ekipa24.si

Srbi zaradi Slovenije že trepetajo pred evropskim...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

EU na Vzhod po porazu v bitki z ruskim medvedom

Deli na:
EU na Vzhod po porazu v bitki z ruskim medvedom

Foto: Reuters

Štiri leta in pol po rojstvu preživlja Vzhodno partnerstvo krizo v obliki boja EU in Rusije za vpliv v bivših sovjetskih republikah. V takšnem vzdušju bo v četrtek in petek v litovski prestolnici Vilnius vrh EU in njenih šestih vzhodnih sosed. Od prvotnih ambicij je ostalo bore malo, a v EU trdijo, da Vzhodno partnerstvo živi naprej.

EU je razočarana. Po njenem mnenju - in sodeč po množičnih protestih, največjih od oranžne revolucije leta 2004 - so razočarani tudi Ukrajinci. Zagotovo je zelo razočarana Litva, ki je želela svoje šestmesečno predsedovanje uniji izkoristiti predvsem za zbližanje unije s šestimi bivšimi sovjetskimi republikami: Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Belorusijo, Armenijo in Azerbajdžanom.

Osrednjega dogodka tega vrha, tretjega vrha Vzhodnega partnerstva od njegove ustanovitve, namreč očitno ne bo. Vse kaže, da Ukrajina ne bo podpisala "zgodovinske" krepitve vezi z unijo - pridružitvenega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini. Oba skupaj sta po navedbah unije najbolj ambiciozna ponudba za sodelovanje tretji državi doslej.

Za unijo je sporazum z največjo vzhodno sosedo Ukrajino izjemnega geostrateškega pomena, saj bi državo preusmeril od Rusije k EU. Pomemben je tudi, ker bi bil pionir v generaciji podobnih sporazumov, ki jih unija načrtuje s preostalimi vzhodnimi sosedami.

Moskva, ki želi, da bi se Ukrajina pridružila ruski carinski uniji, v kateri sta za zdaj Belorusija in Kazahstan, pridružila pa naj bi se ji tudi Armenija, nad krepitvijo vezi že od začetka ni navdušena, saj ne želi konkurence svojemu vplivu. Vseskozi se je pritoževala, da poskuša Zahod vzhodnim državam narekovati, s kom naj sodelujejo.

Unija je sicer od Kijeva v zameno za podpis zahtevala oprijemljiv napredek pri reševanju problema selektivnega sodstva, kamor sodi primer bivše premierke in vodje opozicije Julije Timošenko, pri zagotavljanju ustreznega volilnega sistema ter pri izvajanju vseh drugih reform. Zahtevala je, da oblasti v Kijevu zaprti Timošenkovi omogočijo zdravljenje v Nemčiji.

Vseskozi se je zapletalo z izpolnjevanjem pogojev, a na koncu so se ukrajinske oblasti odločile, da "v interesu nacionalne varnosti" zamrznejo priprave na podpis sporazuma ter predlagale poglobitev tristranskega sodelovanja z Rusijo, s čimer so zadale zelo boleč udarec evropski diplomaciji in Vzhodnemu partnerstvu.

Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je položaj opisal z besedami: "Kot oče, ki družine ne more pustiti brez kruha, ne morem prepustiti svojih ljudi usodi s težavami, ki se lahko pojavijo, če se pod pritiskom, ki ga občutimo, proizvodnja ustavi in milijoni državljanov pristanejo na cesti." Obenem je zatrdil, da jim nihče ne bo "ukradel sanj" in da se Ukrajina premika v evropsko smer.


Kaj torej ostane, potem ko je Ukrajina EU obrnila hrbet in potem ko je Armenija že septembra napovedala, da jo bolj zanima pridružitev ruski carinski uniji? Parafiranje sporazumov z Moldavijo in Gruzijo bo očitno edini rezultat tega vrha. Azerbajdžan je zadržan, Belorusija pa je zaradi svoje diktature z unijo sploh v posebnem odnosu "kritičnega sodelovanja".

A v EU kljub vsemu poudarjajo, da Vzhodno partnerstvo živi še naprej. Poudarjajo tudi, da "Ukrajina ni trofeja, za katero bi se potegovali", ter da je ne silijo, naj izbere med Rusijo in EU, saj morajo vse tri sodelovati. Obenem zavračajo tristranske pogovore, češ da na trgovinska pogajanja z ZDA tudi ne vabijo Kitajcev, ter obsojajo pritisk Rusije.

EU se sooča tudi z očitki, da medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin z Ukrajino govori o denarju, sama z njo govori o pogojih. Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič je ta teden te očitke odločno zavrnila s paleto argumentov.

Pridružitveni sporazum bi po njenih besedah podprl reforme in posodobitev Ukrajine, sprostil njen trgovinski, investicijski, energetski in kmetijski potencial, okrepil njeno suverenost in položaj na mednarodnem odru ter bil tudi najboljša možna podpora pri soočanju z gospodarskimi težavami.

S sporazumom z unijo bi ukrajinska podjetja privarčevala okoli pol milijarde evrov samo s spremembo ureditve uvoznih dajatev, ukrajinski bruto domači proizvod bi se dolgoročno povečal za šest odstotkov, prav tako bi bil zagon za pogajanja o milijardnem posojilu z mednarodnimi institucijami, je še ponazorila.

Spomnila je tudi na podporo unije Ukrajini v minulih dveh desetletjih: več kot 3,3 milijarde evrov v podporo reformam, ponudba 610 milijonov evrov makrofinančne pomoči ter zaveza k pomoči Ukrajini v prizadevanjih za izboljšanje njene energetske varnosti. "To je dobra in trdna podlaga," je sklenila Kocijančičeva.

EU in šest držav iz nekdanje Sovjetske zveze je Vzhodno partnerstvo zagnalo 7. maja 2009 na vrhu v Pragi. Namen tega partnerstva, ki je protiutež Sredozemski uniji, torej partnerstvu z južno soseščino, ki sicer prav tako vegetira, je bil okrepiti sodelovanje med EU in partnericami ter med partnericami samimi ter s tem okrepiti stabilnost v regiji.

Vrha konec tedna se bodo udeležili vsi voditelji članic unije, tudi slovenska premierka Alenka Bratušek v spremstvu vodje slovenske diplomacije Karla Erjavca. Prav tako na vrhu pričakujejo Janukoviča in voditelje vzhodnih sosed - razen zadnjega evropskega diktatorja, beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka.