jernej damjan, niki, taya damjan Dobra karma

Iskrena Jernej in Taya Damjan - tudi o novem ...

horoskop-astrologija Svet24.si

Horoskop za ponedeljek, 13. julija

UV-plenkovic jansa-ziga zivulovic jr-bobo Reporter.si

Zmagovita lekcija iz Zagreba: kaj se lahko Janez ...

bojana-beović Svet24.si

Bojana Beović: Stanje je kar kritično. Živimo ...

furs, davčna-utaja, kotnikova-5 Necenzurirano

Davčni utajevalci na Počivalškovem pragu

IMG_20200708_113611_886 Odkrito.si

Omar Naber - Skriva otroka???

Luka Basi Njena.si

Žalostna nedelja Luke Basija

Svet

EU: Davčni utajevalci in goljufi na udaru; do konca leta bo odklenkalo bančni tajnosti

Deli na:
EU: Davčni utajevalci in goljufi na udaru; do konca leta bo odklenkalo bančni tajnosti

Foto: Reuters

Voditelji EU so včeraj kot končni datum za sprejetje pravil, ki bodo naredila konec bančni tajnosti, zastavili konec leta 2013, je po koncu enodnevnega vrha v Bruslju sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Dogovore včerajšnjega vrha glede boja proti davčnim goljufijam in utajam je Van Rompuy celo označil kot "resničen preboj".

Kot jasno piše v sklepih vrha, mora biti razširjena direktiva o obdavčenju dohodkov od prihrankov - ta bo postavila konec bančni tajnosti oziroma bo prinesla samodejno izmenjavo bančnih podatkov v EU - po več letih blokade s strani Avstrije in Luksemburga sprejeta najkasneje do konca leta.

Še pred nekaj meseci to ne bi bilo mogoče, je po vrhu poudaril Van Rompuy in ocenil, da smo priča dinamiki, kot je v preteklosti še ni bilo, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Sedaj se je končno izoblikovalo soglasje, "da moramo delovati, ker je tako pošteno in ker to pospešuje (državne) prihodke".

"V času fiskalnih pritiskov in socialnih napetosti je boj (proti davčnim utajam in goljufijam) stvar pravičnosti in kredibilnosti," je poudaril. Na račun neplačanih davkov namreč EU letno izgubi kar tisoč milijard evrov.

Van Rompuyu je pritrdil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, čeprav bi si, kot je dejal, želel, da bi bili sklepi včerajšnjega vrha glede avtomatične izmenjave bančnih podatkov "še natančnejši". Opozoril je, da mnoge obljube v preteklosti niso bile uresničene, zato bi morala javnost paziti, ali bodo voditelji tokrat držali besedo.

Voditelji so v sklepih vrha po pričakovanjih tudi potrdili nedavni dogovor finančnih ministrov o podelitvi mandata Evropski komisiji za pogajanja o izmenjavi bančnih podatkov s petimi tretjimi državami - Švico, Liechtensteinom, Andoro, Monakom in San Marinom - ter pozvali k čimprejšnjemu začetku teh pogajanj.

Napovedali so še, da mora biti zakonodaja glede boja proti goljufijam, ki so povezane z DDV, sprejeta najkasneje do konca junija.

Obljubili so tudi nadaljnje ukrepe v boju proti t.i. agresivnemu finančnemu načrtovanju in drugim strategijam za izogibanje plačevanju davkov s strani multinacionalk ter pranju denarja. Še letos naj bi bili, tako so zapisali, npr. sprejeti revidirana direktiva o obdavčenju matičnih in hčerinskih družb ter revidirana tretja direktiva glede pranja denarja.

"Soglasni smo glede nujnosti reševanja vprašanj davčnih goljufij in utaj, gre za zelo zelo pomembno temo z izrazito negativnimi posledicami za javne finance članic in evropsko gospodarstvo sploh," je v povezavi s tem poudarila slovenska premierka Alenka Bratušek.

Zaradi davčnih utaj se v EU izgubi kar 2000 evrov na leto na vsakega prebivalca, zato je naša naloga, da na tem področju naredimo maksimalno, kar lahko, je še poudarila.

Slovenska vlada po njenih besedah temu področju namenja še posebno pozornost, kar je razvidno tudi iz slovenskih proračunskih in reformnih načrtov, ter podpira vsa evropska in globalna prizadevanja v boju proti davčnim utajam.

"Slovenija to zelo podpira, nimamo s tem prav nikakršnih problemov in težav. Še več, želeli bi si, da bi vse skupaj steklo zelo hitro," je poudarila Bratuškova.

Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš je včerajšnje sklepe vrha načeloma pozdravila, saj davčna politika več let sploh ni bila na dnevnem redu Sveta, a obenem ocenila, da je Svet vsekakor manj ambiciozen od Evropskega parlamenta. Posebej je opozorila, da so zaključki Sveta "porazni, ko pridemo do davčnih oaz in prepotrebne zaveze k prepolovitvi davčne vrzeli do leta 2020".


Da voditelji niso šli dovolj daleč, menijo tudi nekateri drugi. Kot je na primer ocenil vodja socialistov v Evropskem parlamentu Hannes Swoboda, smo bili v sredo znova priča, da voditelji govorijo o boju proti davčnim utajam, goljufijam in oazam, a "ko dobijo priložnost, da bi se dogovorili o učinkovitejšem okviru, nedejavnost zmaga nad napredkom".

Poleg davčne je za izboljšanje gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti članic unije bistvena tudi energetska politika in tudi ta je bila na včerajšnjem vrhu v središču pozornosti. Tako davki kot energetika sta v pristojnosti držav članic in brez njih EU tu ne more storiti praktično ničesar.

V razpravi in v slepih vrha je bil v ospredju problem visokih cen energije v uniji, ki zmanjšujejo njeno konkurenčnost in dodatno bremenijo evropska gospodinjstva, že tako ohromljena zaradi krize. V EU je plin štirikrat dražji kot v ZDA, elektrika pa dvakrat.

"Vsi voditelji se zavedajo, da je trajnostna in cenovno dostopna energija ključna za ohranitev tovarn in delovnih mest v Evropi," je po vrhu zatrdil Van Rompuy.

Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je predsednik Evropskega sveta ob tem dopustil tudi pridobivanje spornega plina iz skrilavcev, ki da bi lahko "v nekaterih državah članicah, v drugih morda manj, postal del njihove energetske mešanice".

Voditelji so v sklepih ponovili cilj, da mora biti do leta 2014 zaključen notranji energetski trg ter da je treba ustrezno razviti notranje povezave, tako da bodo imele vse države članice unije do leta 2015 dostop do evropskih plinskih in električnih omrežij. Po besedah Van Rompuya bi to pomenilo letni prihranek v višini 30 milijard evrov.

Sklepi vrha še pozivajo k obsežnim investicijam v nova, t. i. pametna energetska omrežja. A denar za sodobno energetsko infrastrukturo mora, kot so izpostavili voditelji, priti predvsem iz zasebnega sektorja.

Za to sta nujna dobro delujoč trg ogljikovega dioksida ter predvidljiva podnebna in energetska politika za obdobje po letu 2020, poleg tega pa so navedli še vrsto konkretnejših ukrepov za privabljanje investitorjev.

V sklepih je poleg tega izpostavljen bistven pomen nadaljnje diverzifikacije oskrbe z energijo v Evropi, razvoja lastnih energetskih virov in večanja energetske učinkovitosti. Van Rompuy je že pred vrhom opozoril, da Evropi - ta je npr. lani za uvoženo energijo plačevala več kot bilijon evrov dnevno - grozi, da bo v prihodnje edina celina, odvisna od uvožene energije.

Bratuškova je v povezavi s tem izpostavila, da redni dostop do cenovno ugodne energije pomembno vpliva na konkurenčnost naših podjetij, ki je dandanes še kako pomembna, zato je bila razprava posvečena ukrepom za zagotavljanje cenejše oskrbe z okoljsko sprejemljivo energijo.

Po mnenju Slovenije je slednje mogoče doseči zlasti z oblikovanjem manjkajočih energetskih povezav, diverzifikacijo oskrbovalnih poti in virov, učinkovitejšo rabo energije in spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije.

"Vsi smo se strinjali, da imamo na tem področju praktično vsi še kar veliko dela, pričakujemo pa tudi aktivnejšo vlogo Evropske komisije, ki že pripravlja skupne smernice za podporne sheme na tem področju," je povedala slovenska premierka.

Bratuškova je po svojem prvem vrhu EU v Bruslju povzela besede svojih kolegov, da tako kratkega srečanja, kot je bilo včerajšnje, že dolgo ni bilo, in ga v naslednjem obdobju tudi ne pričakujejo. "Imela sem srečo, da je bil moj prvi Evropski svet takšen," je dejala.

Loading...