Srbska policija je v ponedeljek zvečer aretirala nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Aretiran je bil v okolici Beograda v akciji srbskih varnostnih služb. Karadžić je na begu preživel kar 13 let. Nazadnje je, neprepoznaven z dolgo sivo brado in lasmi, živel v Novem Beogradu, in se preživljal z alternativno medicino.
Novico o Karadžićevi aretaciji so v ponedeljek zvečer sporočili iz urada srbskega predsednika Borisa Tadića. Aretiranega so takoj prepeljali pred preiskovalnega sodnika posebnega sodišča za vojne zločine v Beogradu Milana Dilparića, ki je zgodaj zjutraj končal predhodno zaslišanje. Gre za prvi korak v postopku izročitve osumljenca haaškemu sodišču. Preiskovalni sodnik ima sedaj tri dni časa, da se odloči, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev, osumljenec pa ima nato tri dni časa, da se pritoži. Pritožbo nato obravnava višje sodišče.
Po besedah tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevića naj bi preiskovalni sodnik "sprejel odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev haaškemu sodišču". Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić je že napovedal, da bo na odločitev o izročitvi svojega varovanca haaškemu sodišču v petek vložil pritožbo.
Karadžić naj bi se ob aretaciji ne upiral, pred preiskovalnim sodnikom pa se je po besedah Vujačića branil z molkom in je vse skupaj označil za "farso". Karadžić naj bi na zaslišanju povedal, da je bil aretiran že minuli petek zvečer na avtobusu na lokalni progi iz Novega Beograda do Batajnice, od aretacije pa naj bi ga zadrževali "v neki sobi". kot je še povedal Vujačić, je zdravstveno stanje Karadžića dobro.
Predsednik srbskega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je na novinarski konferenci v Beogradu dopoldne razkril, da je Karadžić uporabljal lažno identiteto in dokumente z imenom Dragan Dabić. Pojavljal se je v javnosti, denar pa je služil z delom v zasebni zdravniški ordinaciji, kjer se je ukvarjal z alternativno medicino. Njegov zadnji kraj bivanja je bila občina Novi Beograd.
Haaškega obtoženca je medtem v stavbi posebnega sodišča za vojne zločine že obiskal brat Luka Karadžić, s katerim pred tem zaradi varnosti naj ne bi imela stikov. "Brat je, hvala bogu, živ in zdrav ... Lahko rečem, da je poln optimizma. Sam ve, koliko je zares kriv in koliko ne, ne priznava pa haaškega sodišča in mu ne verjame," je povedal Luka. Kot je še povedal, se je pogovarjal s Karadžićevo hčerko Sonjo in soprogo Liljano, ki sta od preiskovalnega sodnika dobili dovoljenje za obisk, vendar pa naj bi jima oblasti v BiH prepovedale zapustiti državo.
Predsednik srbske vlade Mirko Cvetković je v torek izjavil, da je Srbija z aretacijo nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov storila velik korak, ter preostala haaška ubežnika, Ratka Mladića in Gorana Hadžića, pozval k predaji, ki bo "enako dobra tako zanju kot za srbski narod". Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je aretacijo Karadžića v Bruslju označil kot dokaz, da Srbija misli resno glede svoje prihodnosti v EU. Vodja srbskih radikalcev Tomislav Nikolić je nasprotno ocenil, da predstavlja aretacija težak dan v zgodovini Srbije.
Tudi v BiH so novico o aretaciji sprejeli z mešanimi občutki. Medtem ko so v Sarajevu praznovali na ulicah, je Republika srbska v šoku. Premier Republike srbske Milorad Dodik je aretacijo pozdravil kot "olajšanje", saj se bo sedaj zmanjšal mednarodni pritisk na njegovo administracijo, stališča ljudi pa so deljena. Zadovoljstvo so izrazili svojci žrtev pokola v Srebrenici, oblasti v Sarajevu pa so aretacijo pozdravile in ocenile, da se za BiH odpira nova prihodnost.
Aretacija glavnih haaških ubežnikov je ena glavnih zahtev, ki jih Beogradu postavlja EU. Unija je aretacijo Karadžića v glasno pozdravila, to pa je bila tudi glavna tema torkovega zasedanja zunanjih ministrov EU. Odločitev o nadaljnjih korakih Srbije na poti v EU, konkretno o delni uveljavitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, naj danes še ne bi sprejeli, ampak bodo to možnost v prihodnjih dneh preučili na veleposlaniški ravni. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je nakazal, da naj bi unija omenjeni sporazum uresničila.
Pozdravi ob aretaciji že od ponedeljka zvečer prihajajo z vseh koncev sveta, med drugim s strani generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, visokih predstavnikov EU, glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, Sveta Evrope in zveze Nato, Bele hiše ter vrste drugih, predvsem evropskih držav, razveselila pa je tudi oblasti na območju nekdanje Jugoslavije. Le Rusija se je odzvala s pozivom, da mora biti sojenje Karadžiću "nepristransko", in kritiko haaškega sodišča, češ da ima "pogosto pristransko stališče".
Premier Janez Janša je aretacijo Karadžića pozdravil in ocenil, da gre za pomemben korak pri zapiranju tragičnega obdobja nedavne zgodovine Zahodnega Balkana. Tudi predsednik republike Danilo Türk je prijetje haaškega obtoženca pozdravil kot "pomembno dejanje za mednarodno pravosodje, za BiH, predvsem pa za žrtve in svojce žrtev etničnega čiščenja", ter tudi za prihodnje delo Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
Nekdanji predsednik Republike srbske, danes 63-letni Karadžić, ki se je skrival kar 13 let, je veljal za enega najbolj iskanih haaških obtožencev. Preden se je podal v politiko je bil znan pesnik in psihiater, bosanske Srbe pa je vodil med letoma 1992 in 1996.
Haaška obtožnica Karadžića bremeni genocida, zločinov proti človečnosti, kršitve vojnega prava in hudih kršitev ženevskih konvencij in mu med drugim pripisuje odgovornost za najhujši zločin med vojno na območju nekdanje Jugoslavije, genocid v Srebrenici leta 1995. Po njegovi aretaciji na prostosti ostajata še nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić in nekdanji predsednik samooklicane Republike Srbske krajine Goran Hadžić.