Če bo Grčija izpolnila pogoje, bo namreč naslednji obrok pomoči dobila do maja, kar bo pokrilo njene finančne potrebe do avgusta, nato pa se bodo pogovarjali o prihodnosti, je pojasnil Dijsselbloem.
V Atenah so sicer upali na pogovore o tretji pomoči še pred majskimi evropskimi volitvami, češ da bi jim to pomagalo v boju s protievropskimi silami.
Prvi program 110 milijard evrov pomoči Grčiji je bil dogovorjen leta 2010, drugi program 130 milijard evrov pomoči pa v letu 2012; poleg tega je zasebni sektor tedaj državi odpisal za več kot 100 milijard evrov dolgov.
Grčija zdaj računa na primarni proračunski presežek, s čimer bi izpolnila pogoj trojke mednarodnih posojilodajalcev za pogovore o nadaljnjem prestrukturiranju dolga.
Novembra leta 2012 se je namreč evroskupina dogovorila, da lahko Grčiji pomaga pri zniževanju dolga z novimi ukrepi, če bo dosegla primarni proračunski presežek.
Grki sicer že zdaj napovedujejo primarni proračunski presežek za leto 2013, kar je po navedbah virov pri EU "presenetljivo", saj se uradni podatki pričakujejo aprila.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je včeraj ocenil, da je Grčija na pravi poti, ter izrazil prepričanje, da bo naslednji obrok pomoči dobila do maja, torej pravočasno za pokritje svojih finančnih potreb.
Trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada - se bo sicer v Atene vrnila proti koncu tega tedna.
Pogajanja med grškimi oblastmi in trojko se vlečejo že od septembra lani. Trojka mora oceniti, da Grčija izpolnjuje vse pogoje za naslednji obrok pomoči, sicer država tega ne dobi.
Če bo šlo vse po načrtu, lahko pregled izvajanja programa pomoči končamo v marcu, je ocenil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.
Evroskupina je preučila tudi gospodarske razmere v območju evra, ki se izboljšujejo, a Dijsselbloem svari pred počivanjem pri izvajanju reform, saj je brezposelnost še vedno nesprejemljivo visoka, pa tudi konkurenčnost je še treba okrepiti in nadaljevati fiskalno konsolidacijo, ki bo prijazna do rasti.
Na nujnost nadaljevanja reform je opozoril tudi Rehn in napovedal, da bo komisija zimsko gospodarsko napoved predstavila 25. februarja.
Finančni ministri držav v območju evra so sicer včeraj napredovali pri reševanju še zadnjih odprtih vprašanj glede neposredne dokapitalizacije bank iz evropskega reševalnega mehanizma, tako da Dijsselbloem pričakuje politični dogovor v marcu.
Po koncu evroskupine so se ministrom pridružili kolegi iz drugih članic in kot opazovalci predstavniki Evropskega parlamenta, da se pogovorijo o odprtih vprašanjih v pogajanjih o medvladnem sporazumu o enotnem skladu za reševanje bank.
Enotni sklad za reševanje bank je poleg enotnega organa za nadzor nad izvajanjem pravil o urejeni sanaciji ali likvidaciji bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev temeljni gradnik drugega stebra bančne unije.
Dijsselbloem dogovora nocoj ne pričakuje, upa pa na politične usmeritve, ki bodo omogočile dogovor o skladu in preostalih vidikih drugega stebra bančne unije v marcu. Podrobnosti s sestanka bo pojasnil v torek po koncu zasedanja finančnih ministrov EU.