Da prevzemajo krmilo EU v času treh velikih izzivov - Grčije, Velike Britanije in begunske krize v Sredozemlju, so Luksemburžani izpostavili že v začetku junija, niso pa tedaj pričakovali, da bodo imeli opravka tudi z grškim, ne le z britanskim referendumom.
V pričakovanju nedeljskega referenduma v Grčiji, ki naj bi odločil o obstanku države v območju evra, se bo Junckerjeva komisija danes sestala z vlado luksemburškega premierja Xavierja Bettela. Čeprav predsedstvo nima ključne vloge pri reševanju Grčije, bo to nedvomno glavna tema, saj grška kriza narekuje utrip celotne unije.
V EU so jasno povedali, da se z Grčijo do referenduma ne bodo pogajali o ničemer, tako da kakršnih koli novic o vsebini novega svežnja pomoči državi ne bo, je pa pričakovati politična sporočila vodilnih predstavnikov v EU Grkom pred referendumom.
Luksemburg, ena šestih ustanovnih članic unije, Svetu EU predseduje že dvanajstič in tako dobro pozna delovanje bruseljskega stroja. Nazadnje je bil za krmilom leta 2005 v času zavrnitve ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem, tako da ima izkušnje z delovanjem v kriznih okoliščinah.
Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, pa ima le še simboličen pomen.