Bush zapušča Belo hišo z nižjo stopnjo priljubljenosti med Američani kot na začetku, ko je zmagal na volitvah leta 2000 s pomočjo vrhovnega sodišča, ki je prekinilo ponovno preštevanje glasovnic na Floridi. Izvoljen je bil z manj glasovi kot njegov demokratski nasprotnik Al Gore, s položaja pa odhaja z javno podporo dobrih 30 odstotkov. Ta je sicer višja kot v času volitev 4. novembra lani, ko se je gibala pri 25 odstotkih.
Bush je prišel v Belo hišo z obljubo, da bo spremenil ton v Washingtonu in združeval različna stališča, prav tako je napovedoval, da bodo ZDA ponižna velesila, ki se ne bo po nepotrebnem vpletala v mednarodne spore. Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 mu je priljubljenost poskočila na 90 odstotkov podpore, potem pa počasi drsela, vendar je leta 2004 uspel doseči novo zmago na volitvah. Do lanskoletnih volitev pa je bil Bush zaradi vojne v Iraku, gospodarske krize in drugih razlogov že tako nepriljubljen, da se ga je republikanski predsedniški kandidat John McCain na vse načine izogibal.
Četrtkov govor je bil Busheva zadnja priložnost, da na položaju vpliva na zgodovino. Govoru v Zahodni sobi Bele hiše je prisostvovalo okoli 200 gostov, med njimi družinski člani, zavezniki in nasprotniki ter posebej izbrani gostje, ki jih je Bush v govoru izpostavil kot uspehe svoje politike. Bush se bo uradno poslovil v torek, ko bo kot novi predsednik ZDA zaprisegel Barack Obama.
Bush je svojemu nasledniku zaželel vse najboljše, kakor tudi njegovi soprogi in hčerkama. Obamov uspeh je označil za trenutek upanja in ponosa celotne nacije, ker gre za osebo, "katere zgodba odseva trajno obljubo ZDA". Bushevi cinični nasprotniki sicer pravijo, da je Obamova izvolitev v veliki meri zasluga Busha, saj večina volivcev zaradi njega za nekaj časa v Beli hiši ni želela republikanca.
Američanom se je Bush zahvalil za zaupanje, molitev in dejanja poguma ter velikodušnosti. Našteval je dosežke v vojni proti terorizmu, od ustanovitve ministrstva za domovinsko varnost do prenosa vojne k sovražnikom in njihovim podpornikom na tujem. Strinjal se je, da so obstajali legitimni dvomi v njegove odločitve, vendar je zatrdil, da ne more biti dvoma o rezultatih. "Več kot sedem let ni bilo terorističnega napada na ameriškem ozemlju," je dejal Bush in zasluge pripisal vsem, ki se vsak dan ukvarjajo z zaščito domovine.
Na ameriškem ozemlju res ni bilo več terorističnih napadov, se je pa zato njihovo število povečalo drugod po svetu, med drugim v Španiji, Veliki Britaniji in Indiji. Posledice Busheve zunanje politike so med drugim povečan vpliv Irana na Bližnjem vzhodu, vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden je še vedno na prostosti, islamski skrajneži pa so varni na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom. Ameriški ugled v svetu je utrpel škodo tudi zaradi Iraka, Guantanama in zlorab ujetnikov, zavračanja znanosti in zanikanja podnebnih sprememb.
Bush ostaja prepričan, da morajo ZDA po svetu voditi prizadevanja za promocijo človekove svobode, pravic in dostojanstva. Zagotovil je, da je terorizem še vedno največja grožnja za ameriško varnost. Kot je povedal, je potrebno zavreči izolacionizem in protekcionizem ter še naprej širiti svobodo po svetu, kajti če tega ne bodo počele ZDA, se to ne bo zgodilo.
Bush je prav tako poudaril, da na svetu obstajata dobro in zlo, med katerima ne more nikoli biti kompromisa. Nagovor Američanom je sklenil z besedami, da so se skupaj soočali z nevarnostjo in preizkušnjami, ki jih bo v prihodnje še več. "Ampak s pogumom naših ljudi in zaupanjem v naše ideale se ta velika nacija ne bo nikoli utrudila, nikoli omahovala in nikoli padla," je sklenil.
