tank, želva, lopa Svet24.si

Foto: Ukrajinci zajeli nenavadno rusko »želvo«

906923_138-naplavinepasjirep1 Svet24.si

Naplavine zasule tlakovan prehod čez Pasji rep

vrocina2 Necenzurirano

Saharski pesek in vročinski valovi. Mi pa se ...

luka doncic pf Reporter.si

Dončić, Golob in starleta: popisujemo ozadje ...

benjamin sesko pm Ekipa24.si

Simpatična izbranka Benjamina Šeška je ...

poroka-na-prvi-pogled, irena, andrej Njena.si

Preslišana tragedija v eksperimentu Poroka na ...

sesko Ekipa24.si

Benjaminu Šešku smo pokazali posnetek njegove ...

Svet

Bush je zaskrbljen

Deli na:

Predsednik ZDA George Bush je svoj govor v Bangkoku pričakovano izkoristil predvsem za kritiko Kitajske. Izrazil je "globoko zaskrbljenost" zaradi aretacij disidentov in drugih kršitev človekovih pravic v tej državi, a poudaril, da ne želi dan pred olimpijskimi igrami izzivati Kitajske ter da je kljub vsemu optimističen glede prihodnosti te države.

Predsednik ZDA George Bush je svoj govor v Bangkoku pričakovano izkoristil predvsem za kritiko Kitajske. Izrazil je "globoko zaskrbljenost" zaradi aretacij disidentov in drugih kršitev človekovih pravic v tej državi, a poudaril, da ne želi dan pred olimpijskimi igrami izzivati Kitajske ter da je kljub vsemu optimističen glede prihodnosti te države.

Bush, ki bo še danes odpotoval naprej na Kitajsko, kjer se bo v petek udeležil slovesnega odprtja olimpijskih iger, je v govoru večkrat izpostavil "globoko zaskrbljenost" Washingtona zaradi "verske svobode in človekovih pravic" na Kitajskem. "ZDA verjamejo, da si kitajski narod zasluži temeljno svobodo, ki je naravna pravica vseh človeških bitij," je dejal in dodal, da ZDA odločno nasprotujejo aretacijam političnih oporečnikov, borcev za človekove pravice in verskih aktivistov.

"Izrekamo se za svobodne medije, svobodo združevanja in pravice delavcev - ne da bi izzivali kitajske voditelje, ampak ker je edini način, da Kitajska v celoti razvije svoj potencial, da začne svojim ljudem zaupati več svobode ... Zahtevamo odprtost in pravičnost, ne da bi vsiljevali naša prepričanja, ampak da bi Kitajcem dovolili, da izrazijo njihova," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal predsednik.

Kitajske oblasti so se na Busheve izjave že odzvale z opozorilom, da se ne bi smel nihče vmešavati v notranje zadeve njihove države. Kot je poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Qin Gang, imata Kitajska in ZDA očitno različne poglede na človekove pravice in verska vprašanja, vendar pa Peking ostro nasprotuje kakršnimkoli izjavam ali dejanjem, ki bi ta vprašanja izkoriščala za vmešavanje v notranje zadeve druge države.

Bush se je sicer kljub številnim pozivom, naj tako on kot tudi drugi svetovni politiki zaradi številnih kršitev človekovih pravic na Kitajskem protestno bojkotirajo odprtje olimpijskih iger, odločil, da se slovesne otvoritve udeleži - kot je pojasnil zato, ker iger ne želi politizirati. ZDA so sicer protestirale, ker so kitajske oblasti ameriškemu hitrostnemu drsalcu Joeyju Cheeku, vidnemu aktivistu za mir v Darfurju, v sredo zavrnile prošnjo za vizum.

V današnjem govoru pa je predsednik pohvalil tržne reforme na Kitajskem in ocenil, da bo hitra gospodarska rast spodbudila tudi druge spremembe v državi, saj "bodo mladi ljudje, ki odraščajo s svobodo do trgovine z blagom, na koncu koncev zahtevali tudi svobodo do trgovine z idejami, še posebej na neomejenem svetovnem spletu". "Sprememba na Kitajskem bo prišla ob svojem času ... a sprememba bo prišla," je zatrdil.

Poleg tega je predsednik izpostavil, da državi tesno sodelujeta pri vrsti pomembnih mednarodnih vprašanj, kot so prizadevanja za rešitev jedrskega spora s Severno Korejo, a Kitajsko hkrati pozval, naj v času, ko s pripravo olimpijskih iger dokazuje svoj naraščajoči vpliv v svetu, prevzame tudi večjo odgovornost pri reševanju svetovnih vprašanj, od energije in okolja do razvoja Afrike.

Bela hiša je omenjeni govor, ki naj bi predstavljal povzetek Bushevih pogledov na ameriške interese v Aziji in njegove politike do tega strateško pomembnega območja v času njegovega predsedovanja, sicer v celoti objavila že v sredo. V govoru je Bush tudi izpostavil poglabljanje vezi med ZDA in Azijo in zatrdil, da bo njegov naslednik podedoval zavezništvo, ki je danes veliko močnejše kot kdajkoli prej.

Pričakovati je bilo, da bo Bush svoj obisk bolj izkoristil za kritiko vojaške hunte v Mjanmaru, ki pa je tokrat ostala v ozadju. "Skupaj si prizadevamo za konec tiranije v Burmi. Temu plemenitemu cilju so zapisani številni predani borci, in jaz sem poročen z eno od njih," je dejal Bush, medtem ko je njegova soproga Laura obiskala begunsko taborišče na tajsko-mjanmarski meji, v katero se je iz Mjanmara zateklo več deset tisoč pripadnikov etnične manjšine Karen.

Po govoru v konferenčnem centru v središču Bangkoka se je Bush odpravil v revna predmestja tajske prestolnice, kjer je obiskal eno od tamkajšnjih zavetišč za otroke, nato pa so ga na ameriškem veleposlaništvu seznanili z obnovo območij, ki jih je prizadel ciklon, v katerem je maja letos v Mjanmaru umrlo 80.000 ljudi.

S tajskim premierom Samakom Sundaravejem se je Bush, ki bo še danes odpotoval naprej na Kitajsko, sestal v sredo zvečer. Kot je povedal Samak, sta govorila o krepitvi vojaškega in varnostnega sodelovanja, ki koristi obema državama in celotni regiji, Bush pa naj bi tudi izrazil hvaležnost za humanitarno vlogo Tajske, ki zadnjih 30 let nudi zatočišče številnim beguncem iz sosednjih držav.