Nemška kanclerka Angela Merkel po pisanju FT ne vidi smisla v izvedbi zasedanja voditeljev držav in vlad sedemindvajseterice prihodnji mesec, če namerava Velika Britanija blokirati vsakršni dogovor o financiranju EU v obdobju 2014-2020.
V Berlinu so pisanje FT uradno zanikali. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa zatrdil, da je uspeh novembrska vrha unije v "polnem interesu" Nemčije.
Britanski premier David Cameron je tako po koncu vrha EU minuli teden zagrozil, da bo Velika Britanija uporabila svojo pravico do veta na vsak dogovor, ki bo prinesel nesprejemljivo povečanje evropskega proračuna. Britanska zahteva je tako zamrznitev proračuna EU.
Cameron, ki je doma po eni strani pod močnim pritiskom vse bolj evroskeptičnih konservativcev, po drugi pa nezadovoljnih državljanov, ki so jih prizadeli varčevalni ukrepi, je že večkrat poudaril, da v času, ko članice EU izvajajo ukrepe za uravnoteženje javnih financ, povečanje proračuna EU ni sprejemljivo.
Velika Britanija in Nemčija sta sicer v isti skupini držav, t. i. prijateljic učinkovite porabe, ki si prizadevajo za čim manjše povečanje proračuna unije, vendar pa je Nemčija bolj pripravljena na kompromis.
V Berlinu naj bi tako po pisanju FT predlagali, da bi se proračunske obveznosti določile pri odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Ta predlog naj bi podpirale še Švedska, Danska, Finska, Avstrija in Češka, z njim pa naj bi se spogledovali tudi Francija in Italija.
Po dopolnjenem predlogu naj bi proračun za obveznosti znašal 1033 milijard evrov ali 1,08 odstotka BND EU, za dejanska plačila pa 988 milijard evrov ali 1,03 odstotka BND. Ob tem je komisija opredelila niz programov izven proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad in sredstva za fuzijski reaktor Iter. Ob upoštevanju teh se 1033 milijard zviša na 1091 milijard evrov oziroma 1,14 odstotka BND.
Članice unije so se razdelile na dva tabora, kot vselej v preteklosti, a tokrat je kriza razlike še osvetlila. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želijo predlog komisije enakomerno zmanjšati za deset odstotkov.
Neto prejemnice ali "prijateljice kohezije", med katerimi je tudi Slovenija, pa odločno zavračajo zmanjševanje kohezijskih sredstev, ki jih vidijo kot gonilo razvoja in rasti.
V Berlinu naj bi se sedaj po pisanju FT na vseh ravneh trudili najti skupni jezik z Londonom, saj se bojijo, da bi razdor znotraj unije pri vprašanju proračuna vrgel veliko senco na decembrski vrh EU, ko naj bi voditelji zastavili natančen časovni načrt za dolgoročno reformo območja evra, katerega prva faza je oblikovanje bančne unije.