Bo nafta rešila Grčijo? Država bi s črpanjem lahko prišla do 150 milijard evrov

"Obstajajo močni pokazatelji, da bi lahko davčni prihodki od ogljikovodikov v naslednjih 25, 30 letih dosegli 150 milijard evrov, je Samaras včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal novinarjem.

V ranljivi evrski državi se tako upanje, da bodo naleteli na dobičkonosen vir energije, stopnjuje. Ogljikovodiki naj bi se sicer nahajali v Jonskem morju in blizu Krete.

V morju ob mestu Patras naj bi se nahajalo okoli 200 milijonov 159-litrskih sodov surove nafte, blizu Ioannine 50 do 80 milijonov sodov, blizu Katakola pa tri milijone sodov.

Pogodbe o vzpostavljanju vrtin naj bi bile sklenjene še letos. Samaras je pojasnil, da je proces oblikovanja koncesij za določena območja že pri koncu in spomnil, da jih bo moral ratificirati tudi parlament.

Prihodki od nahajališč bodo šli za izplačilo pokojnin in naložbe v znanstvene raziskave, je še povedal predsednik grške vlade.

Grčijo nad vodo držijo mednarodna posojila. Skupaj je trojka mednarodnih posojilodajalcev Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.

Iz drugega programa naj bi sredozemska država izstopila konec letošnjega leta, a se že ugiba, da bo potrebovala novo posojilo, težko od 10 do 20 milijard evrov. V Atenah to zanikajo, računajo pa na znižanje bremena obstoječega dolga, na primer v obliki podaljšanja dospelosti obveznic in nižjih obresti.