Po krvavi vojni v začetku 90. let, ki je sledila razpadu Sovjetske zveze, je Pridnestrje razglasilo neodvisnost od Moldavije, a mednarodnega priznanja ni doseglo. Želja tamkajšnjega proruskega vodstva ostaja, da regija postane del Rusije. V Pridnestrju je še vedno nameščenih kakih 2000 ruskih vojakov, na svoji spletni strani piše nemški Deutsche Welle (DW).
Poveljnik sil zveze Nato v Evropi Philip Breedlove je prejšnji teden v ameriškem kongresu opozoril, da so ruski vojaki, ki so nameščeni v separatistični Pridnestrski republiki, tam zato, da preprečijo približevanje Moldavije Zahodu. Kot je nadaljeval, Moskva v Moldaviji preko ruskih medijev izvaja intenzivno informacijsko kampanjo.
Zaskrbljenost nad razvojem dogodkov je nedavno javno izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Po srečanju z romunskim kolegom Klausom Iohannisom v Berlinu je izrazila upanje, da se v Moldaviji ne bodo ponovili dogodki, ki smo jim priča v Ukrajini. Kot je spomnila, konflikt v Pridnestrju kljub vsem prizadevanjem že več kot dve desetletji ostaja nerešen.
Pred tremi meseci so v Moldaviji potekale parlamentarne volitve. Največja posamična stranka v parlamentu so ostali socialisti, ki se zavzemajo za tesnejše gospodarske in politične odnose z Rusijo. Koalicijski pogovori treh proevropskih strank, ki so skupaj zasedle večino poslanskih sedežev, niso prinesli uspeha in na koncu sta dve od njih oblikovali manjšinsko vlado.
Čeprav novi premier Chiril Gaburici zatrjuje, da Moldavija ostaja polno zavezana dosedanji proevropski usmeritvi, mnogi v to dvomijo. Vlada je namreč odvisna od podpore opozicijskih komunistov v parlamentu in obstaja bojazen, da se bo zato začela močneje nagibati proti Rusiji.
Kot je za DW ocenil moldavijski politolog Oazu Nantoi, se "peta ruska kolona" v parlamentu v Kišinjovu vse bolj krepi. Ob šibki vladi in razraščeni korupciji ter ko se na njenih mejah odvija vojna, se Moldavija ne bo sposobna upreti "agresivni ekspanzionistični politiki Rusije", opozarja Nantoi.
Kot posebno nevarnost je politolog izpostavil prihajajoče lokalne volitve v avtonomni regiji Gagavzija na jugu Moldavije, kjer proruski separatisti podobno kot v Pridnestrju grozijo s priključitvijo Rusiji. Moskva naj bi skušala izkoristiti te volitve za nadaljnjo destabilizacijo države in je sprožila obsežno informacijsko ofenzivo.
Pred dobrim letom dni so sicer oblasti v Gagavziji, kjer živijo večinoma pravoslavni Turki, izvedle referendum, na katerem se je več kot 95 odstotkov volivcev izreklo za priključitev carinski uniji z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom. Moldavske oblasti referenduma pričakovano niso priznale.
Da se situacija zaostruje, je za DW potrdil bivši veleposlanik Moldavije v Moskvi Anatol Taranu, ki verjame, da državo čakajo nadaljnje provokacije iz Rusije. "Ko evropski in ameriški politiki začnejo govoriti o morebitni grožnji, je to jasen znak, da se situacija zaostruje," je dejal Taranu, ki je skeptičen, ali bo nova vlada dejansko vztrajala na poti proti EU in Natu.