Bi lahko morilski pohod islamističnega terorista na Dunaju preprečili? To je ugotovila preiskovalna komisija

Avstrijsko prestolnico je 2. novembra pretresel teroristični napad, ko je islamski skrajnež Kujtim Fejzulai v strelskem pohodu ubil štiri ljudi in jih ranil več kot 20, preden ga je ubila policija.

Po napadu je na dan prišlo, da je bil moški že kaznovan. Obveščevalci pa so vedeli, da se je na Dunaju srečal z islamisti iz Nemčije in Švice ter da je skušal na Slovaškem kupiti strelivo.

Ugotovitve komisije, ki je nastala na pobudo ministrstev za notranje zadeve in pravosodje, niso bile presenetljive. Med drugim je komisija izpostavila pomanjkljivosti urada za varovanje ustave in boj proti terorizmu (BVT) na področju ocenjevanja grožnje za tiste, ki predstavljajo nevarnost družbi ter pri obdelavi podatkov in pretoka informacij med posameznimi oddelki.

Konkretno je komisija opozorila, da informacije o srečanju islamistov na Dunaju niso posredovali naprej. Zaključno obravnavo prve ocene, kakšno grožnjo predstavlja Fejzulai, pa so načrtovali šele v sredini novembra, torej dva tedna po napadu. Od začetka priprave ocena do zaključka bi tako minilo deset mesecev. Pri tem so opazili, da je glavni izziv pridobivanje podatkov in informacij iz različnih oddelkov.

Avstrijski notranji minister Karl Nehammer vidi v poročilu potrdilo svojih načrtov za hitro reformo sistema. V okviru te bi med drugim na dva dela razdelili obveščevalno službo in tisto, ki skrbi za varovanje države in sistema. Strinja se, da je treba pospešiti komunikacijske kanale, predlaga pa še podvojitev števila zaposlenih.

Na drugi strani komisija opozarja, da ne vidi pomanjkljivosti glede protiteroristične zakonodaje, kar si sicer želi minister tudi zaostriti. Komisija se zavzema predvsem za okrepitev programov deradikalizacije.