Obama je Netanjahuja, ki je sporazum v Ženevi med Iranom in državami stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN (P5) in Nemčije označil za zgodovinsko napako, seznanil s dogovorom. Oba voditelja sta se strinjala, da še naprej delita isti cilj, kar je preprečiti Iranu, da pride do jedrskega orožja. Strinjala sta se tudi, da bosta ostala v stiku glede tega. O čem drugem pa se nista veliko strinjala, sicer bi bilo to v sporočilu Bele hiše.
Netanjahu ima boljše zaveznike Savdski Arabiji in v ameriškem kongresu, katerega člani so v nedeljo kar tekmovali po ameriških televizijah, kdo bo sporazumu bolj nasprotoval. Tudi demokrati so grozili, da bo senat decembra razpravljal o novih sankcijah proti Iranu, potem ko je predstavniški dom podoben predlog potrdil že poleti. Senat z demokratsko večino je prisluhnil prošnji Obame, naj dajo najprej priložnost pogajanjem.
Zdaj ko je dogovor sklenjen, pa se lahko zgodi, da ga kongres torpedira, čeprav se tako Bela hiša kot demokrati v senatu za zdaj izogibajo težkim besedam. Earnest namreč ni želel odgovoriti na novinarsko vprašanje, ali bo Obama vložil veto na morebitne nove sankcije kongresa. Demokrati so previdni in se omejujejo na kritike dogovora v Ženevi, nekaj republikancev, kot je Marco Rubio s Floride, pa bi sankcije uvedli že takoj.
Razloga zanje seveda ni, saj Iran še ni prekršil določil sporazuma, po katerem obljublja, da bo za pol leta zamrznil svoje jedrske aktivnosti, inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) dovolil dostop do jedrskih zmogljivosti, omejil plemenitenje urana na le pet odstotkov in obljubil "nevtralizacijo" zalog 20-odstotno oplemenitenega urana. Za jedrsko bombo je potreben 90-odstotno oplemeniteni uran.
Iran je prav tako zaustavil dejavnosti na svojem reaktorju na težko vodo v Araku pri Teheranu. V zameno za to je dobil olajšanje sankcij, ki po izračunih Bele hiše Iranu prinaša dostop do največ sedmih milijard dolarjev svežega kapitala, ki ga močno potrebuje zaradi posledic sankcij.
V nedeljo ni bilo člana kongresa ali senata, ki bi bil pripravljen sporazum odločno pozdraviti. Vsi po vrsti so izražali dvom, da bo Iran določila sporazuma spoštoval oziroma da bo po šestih mesecih prišlo do širšega dogovora o celoviti rešitvi iranskega jedrskega vprašanja.
Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose, demokrat Robert Menendez iz New Jerseyja je dejal, da se posvetuje s kolegi o novih sankcijah, ki bodo potrjene v primeru iranskih kršitev dogovora iz Ženeve ali če v šestih mesecih ne bo širšega sporazuma. Newyorški demokrat Charles Schumer je izrazil razočaranje nad dogovorom, zaradi katerega so sedaj nove sankcije bolj verjetne.
Kongres je trenutno na dopustu, ker Američani v sredo slavijo nacionalni praznik zahvalni dan in izvoljeni predstavniki ljudstva se v Washington vrnejo šele 9. decembra. Earnest je novinarjem povedal, da kongres ne bi smel sprejemati ukrepov, ki bodo spodkopali mednarodno koalicijo, s pomočjo katere je prišlo do dialoga.
Ameriški mediji sicer poročajo, da je dogovor iz Ženeve predvsem plod tajnih pogajanj med ZDA in Iranom s posredovanjem Omana, ki so se začela še pred junijsko izvolitvijo zmernega Hasana Rohanija na položaj predsednika Irana. O teh pogajanjih niso vedeli niti zavezniki iz skupine P5+1.