Dejstvo, da smo imeli tehnično znanje in opremo, da izvedemo določene vohunske misije, še ne pomeni, da je bilo prav, da smo jih izvedli, so previdno priznali v Beli hiši. Konkretnih primerov spornega nadzora niso komentirali, prav tako ne poročanja medijev, da predsednik ZDA Barack Obama do nedavnega sploh ni vedel zanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je zatrdil Obamov tiskovni predstavnik Jay Carney, potekajo notranje revizije obveščevalnih dejavnosti ZDA, ki bodo zagotovile, da bodo programi nadzora ustrezno upoštevali "tako varnost naših državljanov in naših zaveznikov kot zaskrbljenost glede zasebnosti med Američani in državljani vsega sveta".
"Zagotoviti moramo, da naši obveščevalni resursi kar najučinkoviteje podpirajo našo zunanjo politiko in cilje nacionalne varnosti, da smo učinkovitejši pri tehtanju tveganj in koristi naših aktivnosti," je poudaril Carney. "Zagotoviti moramo, da zbiramo informacije ne le zato, ker jih lahko, ampak zato, ker jih moramo, ker jih potrebujemo za našo varnost," je še dodal.
Odziv sledi včerajšnjemu poročanju Wall Street Journala, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) ustavila prisluškovanje Merklovi in drugim svetovnim voditeljem, potem ko je zanj izvedel Obama. Časnik se sklicuje na neimenovane visoke uradnike, a ti so z Journalom morda govorili s ciljem, da zmanjšajo škodo razkritij za Belo hišo, opozarja AFP.
Obama naj bi po pisanju časnika za elektronski nadzor voditeljev izvedel v notranji reviziji, ki jo je odredil sredi leta. Ta naj bi razkrila, da je NSA prisluškovala telefonom okoli 35 svetovnih voditeljev. Bela hiša je nato že ustavila programe nadzora nad številnimi voditelji, vključno z Merklovo, nekaj programov pa je predvidenih za zaustavitev, a se še niso končali.
Zaradi množičnega vohunjenja ZDA za zavezniki so bila resno načeta desetletja medsebojnega zaupanja in to bo treba popraviti, pa so medtem na včerajšnjih pogovorih v Washingtonu ameriškim kolegom sporočili evropski poslanci.
"Zaupanje je pokvarjeno," je poudaril vodja zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok in dodal, da je več kot desetletje trajajoče prisluškovanje evropskim voditeljem "nesprejemljivo".
Britanski evropski poslanec Claude Moraes je menil, da je sedaj bistveno, da se začne proces zdravljenja v transatlantskih odnosih. Obenem je treba zagotoviti, da je spornega nadzora zares konec, je dejal.
Evropski parlament je po razkritjih, za katera je poskrbel žvižgač Edward Snowden, sprožil preiskavo o spornem nadzoru NSA nad spletnimi in telefonskimi komunikacijami. V okviru te preiskave, ki jo vodi Moraes, se nekateri poslanci sedaj mudijo na obisku v Washingtonu, kjer se bodo o tem pogovarjali s kongresniki, odvetniki, akademiki in predstavniki civilne družbe.
Z Američani bodo govorili tudi o načrtovani obsežni reformi pravil EU o varovanju zasebnih podatkov in o morebitni prekinitvi t.i. sporazuma Swift o izmenjavi bančnih podatkov v okviru boja proti terorizmu, h kateri je nedavno pozval Evropski parlament. Tema bo verjetno tudi prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, saj je zaradi afere z NSA slišati pozive, da naj EU pogajanja o njem zamrzne.