Rim - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob začetku tridnevne svetovne konference o prehranski krizi v Rimu, ki jo organizira Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), pozval k občutnemu povečanju proizvodnje hrane v svetu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Po njegovih besedah bi se morala proizvodnja hrane do leta 2030 povečati za 50 odstotkov, da bi se zadostilo povpraševanju. Poleg tega bi bilo potrebno odpraviti "trgovinske in davčne politike, ki izkrivljajo trge". Zato je ključnega pomena, da se čim prej konča krog pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, ki se je začel leta 2001 v Dohi.
"Imamo zgodovinsko priložnost za oživitev kmetijstva," je generalni sekretar ZN na vrhu v Rimu povedal okrog 50 svetovnim voditeljem, med katerimi je tudi slovenski predsednik Danilo Türk. "Pozivam vas, da sprejmete drzne in nujne ukrepe v odgovor na vzroke svetovne prehranske krize," je dodal.
Ban Ki Moon je ob visokih cenah hrane še opozoril, da mora svet "nemudoma odgovoriti", obenem pa se mora osredotočiti tudi na dolgoročno "izboljšanje prehranske varnosti".
Cene hrane so se v zadnjih treh letih podvojile, kažejo podatki Svetovne banke. Zaradi tega so v številnih državah, od Egipta do Haitija, izbruhnili nemiri, Brazilija, Vietnam, Indija in Egipt pa so uvedli omejitve glede izvoza hrane.
Med vzroki za dražjo hrano se najpogosteje navaja rast uporabe biogoriv, trgovinske omejitve, povečano povpraševanje po živilih v vse premožnejši Aziji, naraščanje svetovnega prebivalstva, slabe letine - predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jim botrujejo podnebne spremembe, in naraščajoče stroške prevoza.
Po besedah predsednika Svetovne banke Roberta Zoellicka se z visokimi cenami hrane spopadata dve milijardi ljudi po vsem svetu, v revnih državah pa lahko zaradi krize v revščino zdrsne še 100 milijonov ljudi.
Japonski premier Jasuo Fukuda je že v ponedeljek dejal, da bo njegova vlada izid vrha v Rimu vključila na dnevni red vrha skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G8), ki ga bo gostila julija. Danes pa je pozval svetovne voditelje k sprostitvi presežnih zalog hrane, da bi tako pripomogli k omilitvi pomanjkanja v revnejših državah. Japonska vlada je pripravljena v bližnji prihodnosti sprostiti prek 300.000 ton uvoženega riža.
Agencije ZN so sicer pozvale države, naj zberejo več kot milijardo dolarjev za ublažitev prehranske krize. Na poziv Svetovnega programa za hrano ZN (WFP) se je že odzvala Savdska Arabija, ki bo namenila 500 milijonov dolarjev.
Generalni direktor FAO Jacques Diouf pa je obžaloval dejstvo, da ne bo mogoče izpolniti cilja, ki so ga postavili na svetovnem prehranskem vrhu leta 1996 v Rimu. Ta predvideva zmanjšanje števila lačnih za polovico do leta 2015. Ob sedanjih trendih bo ta cilj namreč dosežen šele leta 2050 in ne 2015, je dejal Diouf.
Prvi mož FAO je poleg tega izpostavil, da se za hranjenje debelih ljudi v bogatih državah na Zahodu porabi milijarde dolarjev, medtem ko v preostalem svetu stradajo milijoni ljudi. "Nihče ne razume, kako pretirana potrošnja s strani debelih ljudi po svetu stane 20 milijard dolarjev vsako leto," je dejal in dodal, da je vrh tega še "100 milijard dolarjev posrednih stroškov zaradi prezgodnjih smrti in povezanih bolezni".
Dobrodelna organizacija Oxfam ob vsem tem obtožuje mednarodno skupnost, da za podporo kmetijstvu v državah v razvoju namenja drobiž v primerjavi s sredstvi, ki jih prejemajo kmetje v bogatih državah na Zahodu. "Svetovni voditelji se morajo nujno dogovoriti o usklajenem globalnem akcijskem načrtu proti krizi zaradi cen hrane," so sporočili v torek.
Oxfam je tudi opozoril, da so evropske in severnoameriške politike glede biogoriv le eden od več dejavnikov, ki povzročajo višje cene hrene. Ocene o tem, kolikšen je vpliv povpraševanja po biogorivih na dvig cen hrane, se sicer razlikujejo. Washingtonski mednarodni inštitut za prehransko politiko ocenjuje, da so biogoriva prispevala 30 odstotkov zvišanja, Mednarodni denarni sklad (IMF) ta prispevek ocenjuje na 15 odstotkov, ameriško kmetijsko ministrstvo pa na manj kot tri odstotke.
Med najmočnejšimi zagovorniki biogoriv je kot njihova pomembna proizvajalka Brazilija. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je tako danes poudaril, da inflacijo povzroča splet dejavnikov ter da proizvodnja etanola ne ogroža tropskega gozda v Amazoniji in ne zmanjšuje dobave hrane.
Ob vrhu v Rimu se je s sporočilom oglasil tudi papež Benedikt XVI. Poudaril je, da sta lakota in nedohranjenost nesprejemljiva v svetu, ki ima dovolj proizvodnje, virov in znanja, da naredi konec tovrstnim težavam in njihovim posledicam.
Odprtje vrha v Rimu je zaznamoval tudi zimbabvejski predsednik Robert Mugabe. Njegove navzočnosti na vrhu namreč mnogi ne odobravajo. Britanski minister za mednarodni razvoj Douglas Alexander je na primer dejal, da je Mugabejeva prisotnost na svetovnem prehranskem vrhu "obscena".
"Gre za moža, ki je osiromašil svoj lasten narod, državo, ki je prej veljala za žitnico Afrike, zdaj pa je štiri milijone njenih prebivalcev odvisnih od pomoči v hrani," je opozoril. Nekatere politike in aktiviste je obenem vznemiril tudi prihod iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.