Islam je v Avstriji uradna religija vse od leta 1912. Zakon o islamu ("Islamgesetz") je uvedel avstroogrski cesar Franc Jožef po priključitvi Bosne in Hercegovine, z njim pa so muslimani, tako kot kot katoličani, judje in protestanti, dobili široke pravice, vključno z verskim poukom v javnih šolah.
Muslimani v Avstriji danes predstavljajo okoli šest odstotkov 8,6-milijonskega prebivalstva. So druga največja verska skupnost za katoličani. Številni imajo korenine v Turčiji in BiH.
Za nadgradnjo 100 let starega zakona so se v sosednji državi odločili, ker so spremembe, ki bodo odsevale stvarnost sodobne Avstrije, potrebne. Glavna gonilna sila za projektom je bila prav muslimanska skupnost, a nekatere spremembe, ki jih je pripravila rdeče-črna vladna koalicija, so v njenih vrstah sprožile nemalo nejevolje.
Novi zakon bo v marsičem olajšal vsakodnevno življenje muslimanov. Tako ureja pravico do duhovne oskrbe v vojski, zaporih in bolnišnicah, kar pomeni, da islamskim klerikom odpira vrata teh ustanov. Muslimanom prinaša tudi lastni študij teologije na Dunaju. Prav tako določa praznike in pravila glede živil. Šole in druge javne ustanove bodo morale ponujati hrano, pripravljeno v skladu z muslimanskimi pravili.
Hkrati novi zakon vsebuje določila, ki muslimanski skupnosti niso všeč. Tako navaja, da je nacionalna zakonodaja nad šeriatskim pravom. Tovrstnega določila zakoni, ki urejajo druge religije, ne vsebujejo.
Prav tako določa, da islamska združenja in mošeje ne bodo smeli biti financirani iz tujine in da bodo lahko imami iz tujine službo opravljali le še leto dni po uveljavitvi zakona. Združenja, ki ne bodo v skladu z zakonom, bo vlada lahko razpustila, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Avstrijski minister za zunanje zadeve in integracijo Sebastian Kurz je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da želijo z zakonom razvijati islam na avstrijski način, v Avstriji izšolani muslimanski kler pa se bo po njegovem mnenju lažje povezal z lokalno muslimansko mladino in se spopadel z radikalizacijo. "Potrebujemo zglede, predvsem za mlade ljudi, in tu imajo vlogo imami," je poudaril Kurz.
A muslimanska združenja jezi, da se prenovo zakona o islamu povezuje z vprašanjem radikalizacije. "Pogovore o spremembah, ki smo si jih želeli, so zasenčili terorizem Islamske države ter napadi v Parizu in Koebenhavnu," je ocenila Carla Baghjati, tiskovna predstavnica največje islamske verske skupnosti v Avstriji (IGGiÖ), ki šteje okoli 350.000 pripadnikov.
Predsednik IGGiÖ Fuat Sanac je sicer tik pred zdajci kljub pomislekom podprl na novi zakon. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zakon upošteva tudi drugo muslimansko združenje, Zastopništvo Alevitov (Alevi). A največje krovno združenje islamskih mošej (Atib), ki v Avstrijo vodi imame iz Turčije, in Muslimanska mladina Avstrije (MJÖ) sta napovedali napotitev zakona na presojo pred ustavnim sodiščem.
Da zakon krši ustavno načelo enakosti, se strinja tudi strokovnjak za politični islam z univerze na Dunaju Thomas Schmidinger. "Vse, kar počne zakon, je, da muslimane obravnava neenako," je poudaril za dpa in pri tem izpostavil primer Ruske pravoslavne cerkve v Avstriji, ki se še vedno financira iz Rusije.