AstraZeneca na udaru, države se odpovedujejo njenemu cepivu

Ema je včeraj sporočila, da je k možnim stranskim učinkom cepiva proti covidu-19 AstraZenece treba dodati hudo alergijsko reakcijo oziroma anafilaksijo. To je evropski regulator priporočil, potem ko so ugotovili verjetno povezavo hude alergijske reakcije in cepiva v več primerih v Združenem kraljestvu.

Ema "priporoča posodobitev informacij o proizvodu s tem, da se doda anafilaksijo in preobčutljivost (alergijski reakciji) kot stranska učinka", so zapisali v poročilu o zasedanju odbora, ki ocenjuje tveganje zdravil.

Potem ko je več evropskih držav v minulih dneh prekinilo cepljenje s cepivom AstraZenece zaradi pojava krvnih strdkov, se jim je včeraj pridružila Bolgarija, cepljenje s tem cepivom pa je preložila tudi Tajska. V kraljevini bi morali s tem cepivom začeti cepiti včeraj, prvi odmerek pa naj bi prejel premier Prayut Chan-O-Cha.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj sporočila, da za prekinitev cepljenja s tem cepivom ni razlogov. "Da, še naprej bi morali uporabljati cepivo AstraZenece," je dejala tiskovna predstavnica WHO Margaret Harris in dodala, da ni nobenih indicev, zaradi katerih bi ga prenehali uporabljati.

V bran cepivu je stopil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je napovedal, da se bo tudi sam cepil s cepivom AstraZenece, da bi pokazal, da mu zaupa.

Do prekinitve uporabe cepiva je bil kritičen nemški minister za zdravje Jens Spahn, oblasti v Kanadi, kjer so prejšnji teden prejeli 500.000 odmerkov cepiva AstraZeneca, ki so jih izdelali v indijskem podjetju Serum Institute, pa so sporočile, da je cepivo varno.

Pomisleke glede varnosti cepiva je včeraj zavrnila tudi AstraZeneca, kjer so poudarili, da podatki ne kažejo na povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov pri cepljenih.

"Analiza naših podatkov o varnosti za več kot 10 milijonov zapisov ni pokazala nobenega dokaza o povečanem tveganju za pljučno embolijo ali hujšo obliko venske tromboze," je dejal tiskovni predstavnik AstraZenece. To velja pri vseh starostnih skupinah, spolih, v vseh državah in serijah cepiv. "Dejansko se ti dogodki med cepljenimi pojavljajo manj pogosto kot pri splošni populaciji," je zatrdil.

Tudi na Hrvaškem ne bodo prekinili cepljenja s cepivom AstraZenence, ker v državo ni prišla sporna serija cepiva, je dejal direktor hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak.

Cepljenje z AstraZeneco se nadaljuje tudi v Sloveniji. Člani posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ so včeraj ocenili, da zaenkrat ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerimkoli cepivom proti covidu-19. Trenutna opazovanja kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov, če pa jih, je to res izjemno redko, so zapisali. Po njihovi oceni koristi cepiva še vedno prevladajo nad tveganji.

V Bruslju in članicah EU je včeraj neprijetno presenetila informacija, da bo AstraZeneca zmanjšala načrtovano dobavo cepiva proti covidu-19 Evropski uniji v prvem četrtletju, in sicer za okoli 30 milijonov odmerkov, kar je tretjina pogodbenih obveznosti in za 25 odstotkov manj ob obljub, ki jih je to britansko-švedsko podjetje dalo februarja.

Zmanjšanje dobave bo dodaten udarec za evropski načrt cepljenja, ki ga že tako otežujejo zamude pri dobavi cepiva in počasen potek cepljenja v nekaterih državah.

Do AstraZenece, ki je dodatno zmanjšala dobavo cepiva v EU, je bil kritičen koordinator za logistični del množičnega cepljenja Jelko Kacin. "Zahtevamo, da sta obe naslednji pošiljki popolni. AstraZeneca se bo morala zamisliti nad svojim ravnanjem. Tako se v poslovnem odnosu, na podlagi pogodbe, ki zavezuje oba partnerja, ni mogoče pogajati in se tako obnašati," je poudaril.

Avstrijski kancler Kurz pa je včeraj določene države članice Evropske unije obtožil, da sklepajo tajne ločene pogodbe s farmacevtskimi podjetji. Za katere države gre, ni povedal. Zaradi tega cepiva proti covidu-19 niso enakomerno porazdeljena med državami.

Slovenski premier Janez Janša, ki je z avstrijskim kolegom o tem tudi govoril, je tvitnil, da je neenakopravna obravnava povsem nesprejemljiva. EU ima dovolj moči in virov, da v prvi polovici leta 2021 zagotovi cepivo za vse državljane, starejše od 18 let, je sporočil.

V Evropski komisiji so zavrnili obstoj tovrstnih dogovorov. "Države članice se lahko odločijo, da zaprosijo za več ali manj določenega cepiva, o tem razpravljajo članice," je povedal tiskovni predstavnik komisije Stefan de Keersmaecker.