O uspešnem posegu brez zapletov v Vojaškem medicinskem centru Walter Reed v Washingtonu je javnost prva seznanila Stephanie Grisham, direktorica za stike z javnostjo prve dame. Med bivanjem prvih dam v Beli hiši v zadnjih desetletjih je bila poleg Melanie Trump deležna resne medicinske obravnave le še Nancy Reagan (1921–2016); leta 1987 je imela mastektomijo (raka na prsih).
Pri opisu bolezni Melanie Trump mediji niso izstopali, je pa bilo mogoče izvedeti na hrvaških portalih, da je to bolnišnico leta 1996 obiskal tedanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman; na pregledu je bilo ugotovljeno, da ima karcinom v napredujočih stadijih.
Prva dama naj bi imela angiomiolipom, benigno tvorbo, ki je po besedah urologa dr. Jamina Brahmbhatta za britanski Mail Online pri ženskah štirikrat pogostejša kot pri moških. Pojasnil je, da postopek embolizacije ledvice, kot se je zgodilo pri prvi dami, pogosto uporabijo kot prvo možnost za zdravljenje kakršnekoli gastrointestinalne krvavitve. Embolizacijo na rakavem tumorju, benigni tvorbi in krvni žili uporabijo preventivno, da z njo zmanjšajo dotok krvi do tumorja, da ga skrčijo ali le nadzorujejo cisto pred počenjem.
Urgentni poseg izvedejo takrat, kadar hočejo preprečiti krvavitev ali ublažiti posledice počene ciste na organu. V primeru benigne tvorbe, za kar je šlo pri Melanii Trump, je operacija priporočena zaradi naraščanja tveganja, da poči. Poseg ima, kot je zatrdil dr. Brahmbhatt, malo stranskih učinkov. »Počutim se krasno,« je po operaciji tvitnila prva dama in sporočila, da se veseli skorajšnje vrnitve v Belo hišo.