Amerika se je poklonila spominu na žrtve 11. septembra

Slovesnosti so kot vsako leto potekale tako pri Svetovnem trgovinskem centru (WTC) v New Yorku, kjer je bilo v napadu na dvojčka WTC največ ubitih, kot tudi v Pentagonu in Shanksvilleu v Pensilvaniji, kamor sta padli preostali dve od skupno štirih potniških letal, ki so jih ugrabili teroristi Al Kaide.

Letos je bilo pred WTC manj ljudi kot v minulih letih. Branje imen žrtev so prekinili skupaj šestkrat - štirikrat v spomin na trk letal v obe stolpnici WTC in na njuno zrušenje ter po enkrat v spomin na napada na Pentagon in v Pensilvaniji. Ob prvi minuti molka so v New Yorku zvonili cerkveni zvonovi. Ob mraku bodo prižgali dva proti nebu obrnjena reflektorja v spomin na porušeni stolpnici.

Tudi predsednik ZDA Barack Obama je skupaj s prvo damo Michelle danes na južni trati Bele hiše z minuto molka počastil spomin na prvi napad usodnega 11. septembra, ko je ob 8.46 zjutraj ugrabljeno letalo American Airlines treščilo v stolpnico WTC.

Obama je kasneje obiskal še obrambno ministrstvo Pentagon, kjer je položil bel venec pred spomenik žrtvam napada. Ob tem je dejal, da "ta dan je in da bo vedno boleč", a da "nobeno teroristično dejanje nikoli ne more spremeniti tega, za kar se borimo".

"Vodstvo Al Kaide je bilo uničeno in Osama bin Laden nam ne bo nikoli več grozil. Naša država je varnejša in naši ljudje so močnejši," je še poudaril predsednik in dodal, da resnična dediščina napadov 11. septembra "ne bodo strah ali sovraštvo ali delitve", ampak "varnejši svet, močnejša država ter narod, enotnejši kot kadarkoli prej".

Predsednik je poleg tega na pokopališču Arlington v Washingtonu obiskal še grobove vojakov padlih v vojnah v Afganistanu in Iraku, kamor so se ZDA odpravile v lov za teroristi Al Kaide in za spremembo režima v Bagdadu. Danes ima na programu še obisk ranjenih veteranov v bolnišnici Walter Reed.

Ameriški podpredsednik Joseph Biden je medtem govoril na slovesnosti v Shanksvilleu, kjer so postavili spominski park za potnike in posadko letala družbe United Airways, ki so se ugrabiteljem uprli in preprečili napad na kongres v Washingtonu. Dejal je, da bodo njihova imena ostala večno v spominu.

Na slovesnosti pri Pentagonu je govoril obrambni minister Leon Panetta, ki je med drugim izpostavil da je "iz šoka in žalosti 11. septembra izšel tudi nov občutek enotnosti in odločenosti, da se to ne bo več ponovilo". Zahvalil se je tudi vsem, ki ob današnji 11. obletnici napadov prostovoljno nosijo vojaško uniformo in tako služijo svoji državi.

Obama in republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney sta se sicer dogovorila, da bo tokratni 11. september minil brez političnih oglasov in ostrih predvolilnih napadov. Newyorški župan Michael Bloomberg pa je določil, da bo letošnja slovesnost pri WTC brez političnih nagovorov, kar je še posebej po volji svojcev žrtev napadov.

Župan ter guvernerja zveznih držav New York Andrew Cuomo in New Jersey Chris Christie so medtem v ponedeljek pozno zvečer vendarle dosegli dogovor o delitvi stroškov za izgradnjo muzeja 11. septembra, ki bo stal pod lani odprtim spominskim parkom pri WTC. Spominski park je doslej obiskalo že več kot štiri milijone ljudi.

Ob obletnici pa so se oglasili tudi talibani, ki so v izjavi na spletu zapisali, da čaka ZDA velik politični in ekonomski poraz v Afganistanu ter da so ZDA "izčrpale vse načine za podaljševanje te nezakonite vojne". Opozorili so, da kljub velikim finančnim in vojaškim vložkom v vojno v Afganistanu "noben Američan v nobeni državi danes ni varen". Kot so še sporočili, to ni grožnja, temveč njihova obljuba, da bodo nadaljevali "sveti boj" proti zavojevalcem.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je medtem - v luči obletnice in omenjenega sporočila talibanov - pozval k ponovnemu premisleku glede vojne proti terorizmu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je menil, se ta vojna ne vodi in ne poteka, kakor bi morala.

Ponovil je tudi svoje stališče, da so bili glavni vzroki za vojno v njegovi državi "popolnoma prezrti". S tem je imel po poročanju AFP v mislih utrdbe talibanskih upornikov in Al Kaidinih teroristov v sosednjem Pakistanu, ki so sicer pogosto tarča napadov ameriških brezpilotnih letal.