Hawking uporablja osnovno obliko umetne inteligence za sporazumevanje s svetom. Boleha za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Tehnologija se prilagaja njegovemu razmišljanju in predlaga besede, ki naj bi jih uporabil. Hawking pravi, da so se dosedanje oblike umetne inteligence izkazale za zelo koristne. Boji pa se posledic nečesa, kar bi bilo podobno ljudem ali bi jih celo prekosilo, saj ljudje s tem ne bi mogli tekmovati: omejuje jih počasen biološki razvoj.
Za in proti
Pametni stroji bi lahko hitro izrinili ljudi in jim vzeli delovna mesta. Tudi tehnološki podjetnik Elon Musk, ki se ukvarja z vesoljsko tehnologijo (podjetje SpaceX) in je vodilni človek izdelovalca električnih avtomobilov Tesla Motors, pravi, da je dolgoročno umetna inteligenca največja grožnja za naš obstoj. Marca so Musk, ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg in igralec Ashton Kutcher vložili 40 milijonov dolarjev v podjetje Vicarious FPC, ki naj bi izdelalo umetne možgane. Takrat je Musk izjavil, da bi rad imel pregled nad tem, kaj se dogaja na področju umetne inteligence, češ da je lahko nevarna. Nekaterih drugih strokovnjakov ne skrbi. »Ne vidim razloga za to, da nam bodo čedalje pametnejše naprave škodovae,« pravi Charlie Ortiz, vodja umetne inteligence pri ameriškem podjetju Nuance Communications.
Junija je v britanski kraljevi akademiji znanosti Royal Society potekalo tekmovanje. Nekateri udeleženci so bili iz mesa in krvi, drugi binarni in iz silicija. Trideset sodnikov je skušalo ugotoviti, ali se pogovarjajo z računalnikom ali s človekom. Dogodek je organizirala univerza v Readingu. To naj bi bila izvedba Turingovega testa: pred 65 leti ga je razvil britanski matematik in kriptograf Alan Turing. Namen je bil ugotoviti, ali se lahko računalnik vede tako inteligentno, da ga ni mogoče ločiti od človeka, ali zna misliti. Na londonskem dogodku je računalniški pogovorni program (chatbot) Eugene Goostman z osebnostjo 13-letnega ukrajinskega dečka prekosil druge tekmovalce. 33 odstotkov sodnikov je prelisičil, da je človek. Organizatorji in mediji so to pozdravili kot zgodovinski dogodek, češ da je to prva naprava, ki je opravila Turingov test. Vendar so se takoj pojavili dvomi – da to ni bil pravi Turingov test. Podoben program Cleverbot je pred leti prelisičil še več ljudi, da je človek: vendar tudi zanj ne velja, da je opravil Turingov test. »To je samo skript, ki posnema človeško govorico, to ni umetna inteligenca. Ker je sistem Eugene Goostman prevzel osebnost najstnika, za katerega angleščina ni materni jezik, je lažje prelisičil strokovnjake,« pravijo skeptiki. Spletna stran, na kateri so se lahko radovedneži sami pogovarjali z »Eugenom« (veliko kritik je bilo, da ni prepričljiv), trenutno ne deluje.
Naprave, ki mislijo
Ko pomislimo na umetno inteligenco, na inteligentne sisteme in naprave, pogosto najprej v spomin prikličemo govoreče računalnike. Toda večina raziskovalcev je manj pozorna na to, da ustvari nekoga, s katerim se bomo pogovarjali, in bolj na to, da ustvarijo inteligentne sisteme, ki nam olajšajo življenje – od programske opreme, ki lahko prepozna stvari, do digitalnih asistentov, ki lahko ustrežejo željam lastnika in jih celo predvidijo. Zamisel o inteligentnih napravah, prijateljskih ali sovražnih, je stara. Izvira pravzaprav že iz časov stare Grčije in Egipta. Ljudje so oboževali mitološka bitja v človeški podobi in gradili ljudem podobne mehanske naprave. Umetna inteligenca ima pomembno mesto tudi v filmih, od 2001: vesoljske odiseje do Terminatorja z Arnoldom Schwarzeneggerjem v glavni vlogi.
Področje umetne inteligence uradno obstaja od petdesetih let minulega stoletja. Od takrat ljudje radi napovedujejo napredek inteligentnih naprav. Izumitelj in futurist Ray Kurzweil, direktor inženiringa pri Googlu, je že leta 2005 napovedal, da bodo do leta 2029 računalniki enako pametni kot ljudje, do leta 2045 pa bodo milijardokrat zmogljivejši. To je tako imenovana tehnološka singularnost, pri čemer ljudje ne morejo dohitevati razvoja, ki ga prevzame umetna inteligenca, in je nemogoče napovedati prihodnost. Izračun je naredil glede na stopnjevano rast tehnologije po Moorovem zakonu. Ta pravi, da se vsaki dve leti podvoji procesna moč računalnikov.
V preteklosti so sicer strokovnjaki že marsikaj napovedovali, a se ni uresničilo. Vseeno pa številne vplivne strokovnjake skrbi, da nismo dovolj pripravljeni na napredek umetne inteligence.
Uporabna znanost
Umetna inteligenca je široko področje raziskovanja, a ni več samo v domeni znanstvenikov. Podjetja jo vedno bolj vključujejo v svoje izdelke. Vedno znova se pojavlja eno ime: Google. Od virtualnega asistenta do avtomobilov brez voznika – podjetje nedvomno vidi svojo prihodnost v umetni inteligenci.
Google se posveča računalniškim sistemom, ki se lahko učijo iz podatkov, namesto da slepo sledijo navodilom. Združil je moči z ameriško vesoljsko agencijo NASA. Skupaj so ustanovili laboratorij za kvantno umetno inteligenco: preučujejo jo z izjemno zmogljivim kvantnim računalnikom.
Leta 2012 je Google ustvaril nevronsko mrežo 16.000 računalniških procesorjev, ki so posnemali delovanje človeških možganov. »Spustili« so jih na splet, da se sami učijo. Izmed deset milijonov slik naključnih posnetkov na spletni strani Youtuba so se ti Googlovi možgani naučili prepoznati mačke. Projekt je vodil Andrew Ng, raziskovalec umetne inteligence in zdaj znanstveni vodja kitajskega spletnega iskalnika Baidu – kitajskega Googla. Dandanes je običajno, da računalniki prepoznavajo vzorce iz velike količine podatkov – to uporablja Google pri prepoznavanju govora, iskanju po spletu in oglaševanju. Sedanji računalniki lahko opravijo veliko človeških nalog. Človeške inteligence pa še dolgo ne bodo imeli, meni Ng. »Zelo daleč smo od singularnosti. S tem se večina raziskovalcev umetne inteligence ne ubada.«
Podjetja, kakršno je Google, si raje prizadevajo na to, da je tehnologija bolj koristna uporabnikom in bolj intuitivna. To je najbolj očitno na trgu pametnih telefonov.
Umetna inteligenca v žepu
Lanskoletni film Ona govori o človeku (upodablja ga Joaquin Phoenix), ki se zaljubi v operacijski sistem svojega pametnega telefona. Samantha je virtualna osebna asistentka, ki postane čuteča. Seveda gre za produkt Hollywooda, toda strokovnjaki menijo, da v filmu drži vsaj eno: tehnologija bo prevzela vedno bolj osebne vloge v vsakdanjem življenju ljudi. Naučila se bo človeških navad in napovedala njihove potrebe. Imetniki iphona poznajo Applovo digitalno asistentko Siri, ki jo je podjetje prvič predstavilo oktobra 2011. Siri lahko odgovori na preprosta vprašanja, išče stvari po spletu in podobno. Microsoft ima Cortano, digitalno asistentko na telefonih z operacijskim sistemom windows. Google ima svojo aplikacijo Google Now, dostopno za telefone z operacijskima sistemoma android in ios. Lahko vam pokaže prometne podatke med vožnjo ali nakupovalni seznam v trgovini. Aplikacijo lahko vprašamo, Ali naj jutri oblečemo pulover. In povedala bo vremensko napoved. Lahko jo prosite, naj vam pokaže slike vašega pasjega ali mačjega ljubljenčka, sončnih zahodov, določenega prijatelja. Aplikacija najde slike, tudi če jih niste posebej označili.
Glede na to, koliko osebnih podatkov Google hrani iz naših elektronskih sporočil, zgodovine brskalnika in shrambe v oblaku, nas lahko skrbi zanimanje podjetja za umetno inteligenco. Z njo bi lahko lažje tarčno oglaševali, to je za marsikoga že zdaj nesprejemljivo. S programsko opremo za prepoznavanje obrazov na osnovi umetne inteligence bi uporabniki spleta še težje ostali anonimni. Toda podjetje, katerega slogan je Ne bodite zlobni, trdi, da lahko zaskrbljene glede umetne inteligence potolaži z javnimi raziskavami in sodelovanjem z raznimi institucijami. Zatrjujejo, da je zanje varnost podatkov pomembna prednostna naloga.
Čeprav lahko pametni telefon odgovarja na vaša vprašanja in prepozna slike vašega psa, ga še vedno ne moremo primerjati s človekom. Na nekaterih področjih je umetna inteligenca na ravni štiriletnega otroka. Vseeno številni raziskovalci priznajo, da bo nedvomno prišel čas, ko bodo računalniki tekmeci človeški inteligenci. Vprašanje je, ali smo na to pripravljeni.
Resna debata
V letošnjem filmu Transcendenca Johnny Depp igra strokovnjaka za umetno inteligenco, ki svoj um naloži v kvantni računalnik. Toda njegova sla po moči ogrozi človeštvo. Hollywood ne slovi po natančnosti, a film očitno ni naletel na gluha ušesa. Predvajati so ga začeli aprila, in takrat so Stephen Hawking, fizik Frank Wilczek, profesor računalništva Stuart Russell in kozmolog Max Tegmark v skupnem pismu posvarili pred nevarnostjo umetne inteligence. Poudarili so, da bi bilo nevarno misliti, da bodo zelo inteligentne naprave ostale le v znanstveni fantastiki.
Nedvomno ima lahko umetna inteligenca veliko koristi: pomaga lahko končati vojne, bolezni in revščino, so zapisali znanstveniki. Ustvarjanje inteligentnih naprav bi lahko bil eden največjih dosežkov v človeški zgodovini – vendar bi žal lahko bil tudi zadnji. Singularnost je lahko najboljše ali najslabše, kar se lahko zgodi človeški rasi: ni opravljenih dovolj raziskav, da bi vedeli, kakšne bodo posledice, so poudarili.
Če sklenemo z njihovimi besedami: kratkoročni učinek umetne inteligence je odvisen od tega, kdo jo nadzira, dolgoročni pa od tega, ali jo je sploh mogoče nadzirati.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN APLIKACIJI TRAFIKA ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE