Revija Reporter
Svet

50 let od krvave nedelje Severnem Irskem

STA

30. jan. 2022 8:41 Osveženo: 9:12 / 30. 1. 2022

Deli na:

Spominski grafit na žrtve krvave nedelje v Londonderryu.

Reuters

Na Severnem Irskem mineva petdeset let od t. i. krvave nedelje, enega najbolj bolečih dogodkov v več kot treh desetletjih nasilja med katoliškimi nacionalisti in protestantskimi unionisti. Prelivanje krvi je zahtevalo 3500 življenj in se je v veliki meri končalo s podpisom mirovnega sporazuma na veliki petek leta 1998.

Krvava nedelja predstavlja eno izmed najbolj dramatičnih epizod v sporu zaradi britanske vladavine na Severnem Irskem. Na eni strani spora so bili nacionalisti, ki so se zavzemali za ponovno združitev Irske, na drugi pa unionisti, ki so želeli ostati del Velike Britanije.

Nasilje je sicer izbruhnilo že leta 1968, ko je policija nasilno zatrla mirne katoliške demonstracije v Londonderryju, kjer so protestniki zahtevali odpravo diskriminacije pri glasovanju, zaposlovanju in stanovanjskem vprašanju.

Konflikt se je okrepil z ustanovitvijo Irske republikanske armade (Ira) leta 1970. Ta je hitro začela s kampanjo bombnih napadov in streljanja na britanske vojake. Unionistične paravojaške skupine so se odzvale predvsem z ubijanjem katoličanov, kar je dodatno zaostrilo odnose med skupnostma.

Vrhunec je nasilje doseglo januarja 1972 na t. i. krvavo nedeljo, ko so britanski vojaki na mirnem katoliškem shodu za državljanske pravice v Londonderryju ubili 13 ljudi, eden pa je poškodbam podlegel kasneje.

London je v odzivu na dogajanje ukinil severnoirsko pokrajinsko vlado, kar je vodilo v desetletja neposredne vladavine iz britanske prestolnice.

Pred petdesetimi leti je britanska vojska napačno navajala, da so na britanske padalce najprej streljali "teroristi" iz Ire. Šele uradna preiskava leta 2010 je razkrila resnico, da demonstranti niso bili oboroženi in da so nekatere ustrelili v hrbet, na tleh ali med mahanjem z belimi robčki.

V veliki meri se je konflikt zaključil, ko so London, Dublin in glavne severnoirske politične stranke 10. aprila 1998, na veliki petek, podpisali velikonočni sporazum.

V zadnjih mesecih so posledice izstopa Velike Britanije iz EU opozorile na krhkost občutljivega ravnovesja. Kontrole v pristaniščih, ki so bile uvedene, da bi se izognili nastanku "trde" meje med Severno Irsko in Irsko, so namreč razburile unioniste.

Aprila lani je jeza prerasla v nasilje, ko so unionisti več noči obmetavali policijo in nacionaliste z zažigalnimi bombami. To so bili najhujši nemiri v zadnjih letih.

Maja bodo nove volitve v severnoirsko skupščino, ko bi se utegnilo politično ravnovesje na Severnem Irskem spremeniti. Stranki Sinn Fein, ki je bila nekoč politično krilo Ire, se namreč obeta zmaga nad nekoč prevladujočimi unionisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.