ZZR: Je v Sloveniji poziv na usmrtitev političnih nasprotnikov ustavna pravica?

Kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti se po 297. členu KZ-1 preganja po uradni dolžnost, opozarjajo v ZZR. »Nerazumljivo in v nasprotju z veljavnim Kazenskim zakonikom državno tožilstvo ni sprožilo kazenskega postopka.«

V tem primeru je pred ustavno pravico do enakopravnosti dana prednost svobodi takšnega izražanja, ugotavljajo v Zboru za republiko in se ob taki odločitvi tožilstva sprašujejo: »Ali torej v naši državi kot ustavna pravica velja poziv na usmrtitev političnih nasprotnikov, torej poziv h kaznivemu dejanju umora?!«

Objavljamo odprto pismo, ki so ga v Zboru za republiko poslali višji državni tožilki dr. Katarini Bergant in višjemu državnemu tožilcu g. Darku Simoniču:

Zbor za republiko je zgrožen, da je slovensko državno tožilstvo tako lahkotno zavrglo ovadbo zaradi plakatov in napisov »Smrt janšizmu« ter pozivov Ludvika Tomšiča »Ubi Janšo«.

Medtem ko je za kaznivo dejanje grožnje po 135. členu KZ-1 potreben predlog oškodovanca, ki še ni bil podan, pa se kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 preganja po uradni dolžnosti. Nerazumljivo in v nasprotju z veljavnim Kazenskim zakonikom državno tožilstvo ni sprožilo kazenskega postopka. Neutemeljeno se sklicuje na sodno prakso in strokovno literaturo. Takšna odločitev tožilca tudi ne izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 65803/2012 z dne 4. 7. 2019, katero posredno omenja.

Zgroženi smo, da je v tem primeru pred ustavno pravico do enakopravnosti iz 14. člena Ustave dana prednost svobodi takšnega izražanja po 39. členu Ustave. Ali torej v naši državi kot ustavna pravica velja poziv na usmrtitev političnih nasprotnikov, torej poziv h kaznivemu dejanju umora?! Če pristanemo na takšno sprevrženo interpretacijo Kazenskega zakonika, ni več pravne države in potem lahko sledi le se kaos in bratomorna vojna. Takšnega stanja pa si v samostojni demokratični Sloveniji ne želimo.

Prepričani smo, da mora državno tožilstvo pri oceni svobode izražanja postaviti pravno ločnico, kdaj izražanje preide v kaznivo dejanje. Ta zgornja premisa pa je vsekakor podana takrat, ko gre za poziv na storitev kaznivega dejanja umora po 116. členu KZ-1 z zagroženo kaznijo najmanj petnajstih let zapora.

France Cukjati,
predsednik