Pahor je popustil pod pritiskom ekstremne levice, sedaj pa so ga izdali ravno ti, ki jih je zvesto poslušal, meni dr. Milan Zver, evropski poslanec in nekdanji minister Janševe vlade. Z njim smo se pogovarjali o aktualnem političnem položaju, o dogajanju v evropskem parlamentu in njegovih načrtih. Zadnje napade predsednika Zveze borcev Janeza Stanovnika razume v kontekstu medijskih napovedi njegove kandidature za predsednika države, glede katere pa je zadržan. Problematične se mu zdijo protidemokratične izjave, kritike strankarstva pa ga spominjajo na predvojno početje, ki je pozneje pripeljalo v totalitarizem. V danih političnih razmerah se mu zdijo najboljša rešitev predčasne volitve in je skeptičen do pobud o tehnični vladi in imen morebitnih mandatarji. Prepričan je tudi, da bi imela Slovenija z desnosredinsko vlado večji vpliv na odločanje znotraj EU, saj je večina evropskih poslancev, komisarjev in premierjev držav članic iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP).
Slovenija se je znašla v najhujši politični krizi doslej. Kako naše razmere vidijo v Bruslju?Drži, takšne vladne krize doslej še nismo imeli. Celo leta 2000, pred tako imenovano Bajukovo vlado, je bilo moč videti več izhodov kakor zdaj. V politični skupini EPP kot vodja nacionalne delegacije sodelujem sicer v raznih političnih gremijih, a kakšne velike zaskrbljenosti glede Slovenije še nisem opazil. Pričakujem pa, da bo Slovenija zaradi brezizhodnega položaja, v katerega je zabredla zaradi nesposobne vlade, v prihodnje vendarle deležna večje pozornosti. Seveda kot problem, finančni, gospodarski in politični.
Po navadi so vsaj v evropskih državah v takih primerih rešitev predčasne volitve, kar predlagajo SDS, SLS in Desus. Tudi predsednik države Danilo Türk se je zavzel za predčasne volitve. So zaradi tega kaj bolj realne?
Predčasne volitve so bile še pred nekaj tedni bolj kletvica kakor formula rešitve, zdaj pa o njih govorijo celo na vladni strani, s predsednikom države vred. Vprašanje pa je, koliko resno. Ali ne držijo fige v žepu? Trenutek resnice bo prišel tisti hip, ko bodo poslanci morali pritisniti na glasovalne tipke. Marsikdo bo špekuliral, zato je tako težko z gotovostjo računati na ugoden razplet. Glede na to, da hočejo nekateri na levici ohraniti oblast za vsako ceno, so predlogi za predčasne volitve z njihove strani lahko tudi slepilni manever. Potrebovali bi odločen državljanski in medijski pritisk v tej smeri.
Znano je, da so takratni pisci ustave inštitut predčasnih volitev zavestno zakomplicirali, saj naj bi kot tak zagotavljal večjo stabilnost političnega sistema, torej, da ne bi imeli preveč izrednih volitev. Vendar mislim, da bi bilo bolj smiselno, pa tudi pravično, da se v primeru politične krize, kakršno imamo sedaj, omogoči lažja pot do novih volitev. Zato podpiram predlog, da se to zagotovi z ustavno spremembo.
Kaj se skriva v ozadju odstopa Gregorja Golobiča s položaja ministra? Dvomim, da si ta stranka želi predčasnih volitev, saj ima zelo nizek rating.
Vtis je, da je Golobič našel rešitev zase, da se umakne v ozadje, kjer bo morda še bolj učinkovit. Morda pa tako imenovani trojni odstop sploh ni njegova ideja, ampak strategov iz predsedniških dvorov. Če je idejo le prinesel na sceno, pomeni to veliko nezaupnico za Kresalovo in Pahorja. To lahko pomeni, da nista več del strateških načrtov in da se zgodbe pletejo za njunima hrbtoma.
Skratka, Golobič se očitno noče več poistovetiti z barko, ki se potaplja, zato je pripravljen sprejeti tudi predčasne volitve. Glede na trende bi zaresovci na rednih volitvah dobili še manj, zato v bistvu z njimi niti ne tvegajo veliko. Sicer pa mislim, da Golobič ne deluje na svojo roko. Od Türka je dobil, se spomnite, drugo priložnost in sedaj jo le zvesto uresničuje.
Drugi možni scenarij je zamenjava vlade oziroma izvolitev novega mandatarja, ki bi postavil tehnično vlado. Kolikšna je po vašem možnost, da bi jo prevzel evropski komisar Janez Potočnik?
Mislim, da nična ali izjemno majhna. Resda v evropski komisiji ni nezamenljiv - po mojem mnenju bi ga brez težav pustili oditi -, a v dani situaciji ne bo tvegal s prevzemom vlade. To bi lahko bil njegov politični samomor.
Tudi SDS je pred poldrugim letom Potočnika pozivala, da prevzame tehnično vlado. Ste se vi – glede na to, da sta oba v Bruslju – kdaj pogovarjali z njim o tej temi?
Z njim se večkrat pogovarjam, zlasti na letališčih, kjer se največkrat srečujemo. Nikoli pa ni izrazil pripravljenosti, da bi stopil v slovensko politično areno. Sicer pa se moramo vprašati, kaj bi Potočnik lahko dal tej novi vladi? Večjo legitimnost zagotovo, močno pa dvomim, da bi bistveno prispeval k njeni učinkovitosti.
Kdo po vašem mnenju pa bi lahko prevzel to vlado, če Potočnik tega ni pripravljen storiti?
Ne vem, veliko izbire nimajo. Lahko torej najdejo koga z večjo javnomnenjsko podporo. A že pri Pahorju smo videli, da se lahko le ta hitro izgubi, če izbranec ne izpolnjuje pričakovanj.
Lahko vzamejo tudi kakšnega eksperta z določenega področja, ta pa prevzame vlado na tako imenovani tehnični način. Vendar pa mislim, da bi bilo to premalo za pričakovanja levice, ki je globoko v krizi. Zavedajo se, da bolj kakor učinkovitost potrebujejo medijski in mnenjski efekt pred volitvami. Torej potrebujejo dokaj kompleksno, celovito in močno osebnost, ki bo dobro vodila morebitno tehnično vlado in izboljšala slabo javno podobo levice. Tako osebnost pa bodo težko našli.
Kako komentirate predlog Spomenke Hribar, naj poslanci za novo mandatarko izglasujejo profesorico na ljubljanski ekonomski fakulteti Majo Makovec Brenčič?
Te gospe ne poznam. Slišim da je bila v LDS in da ima nekaj izkušenj iz lokalne politike. A dvomim, da bi bila kos nalogi. Politični menedžment se razlikuje od gospodarskega. Če gospa nima izkušenj z vodenjem velikih sistemov, temeljnega znanja o področnih politikah, predvsem pa če nima izkušenj z vodenjem ljudi, je vnaprej obsojena na neuspeh. Sicer pa o političnih predlogih Spomenke Hribar po letu 1992 nimam najboljšega mnenja.
VEČ V TISKANI IZDAJI