Kot je za STA pojasnil Zver, si je že kot minister za šolstvo in šport med letoma 2004 in 2008 prizadeval za to, da bi imeli otroci in njihovi starši pri izobraževanju enake pravice, ki jim jih zagotavlja ustava. "In odločitev ustavnega sodišča gre v tej smeri," pravi.
Za Zvera namreč ni pomembno, kdo je ustanovitelj šole oziroma kdo je njen lastnik, "pomembno je, da šola vzgaja in izobražuje po javno veljavnih programih ter kakovostno".
Zasebne šole po njegovem pomenijo "kvalitativen pritisk na javno šolo", zato si želi, da bi jih bilo še več. "S tem bi ustvarili neko pluralno sliko, ki je običajna tudi za države OECD. Nihče namreč ne sme imeti monopola nad izobraževanjem," pravi. Ob tem pojasnjuje, da ima Slovenija trenutno med državami članicami OECD najnižji delež zasebnih šol.
Podobno razmišljanje kot ga je zdaj pri odločanju o financiranju zasebnih osnovnih šol ubralo ustavno sodišče, bi si Zver želel tudi pri razmišljanju o financiranju zasebnih srednjih šol. Tudi tu imamo neustavno stanje, saj so nekatere šole financirane v višini 100 odstotkov, druge pa v višini 85, opozarja.
Po Zverovih besedah je sicer res, da srednje šole niso zakonsko obvezne, se mu pa zdi rešitev, da ene zasebne srednje šole dobijo manj sredstev od drugih, kljub temu nepravična.
Zverovemu predhodniku Slavku Gabru pa se zdi odločitev ustavnih sodnikov nepremišljena. Po njegovem gre za še enega od pristopov k urejanju javnih zadev v državi, "ki jim za javen skupen interes ni dosti mar".
Takšna odločitev ustavnih sodnikov po njegovi oceni "dolgoročno tudi vabi, da se naredi še en korak". Ta bi lahko bil, da bodo zasebne osnovne šole zdaj zahtevale, da jim država zagotovi tudi denar za izgradnjo ali najem prostorov za šolo, pravi.
Gaber, v času katerega je bila sprejeta zakonodaja, ki je omogočila zasebne šole, odločbo vidi tudi kot odklon od logike, kot so jo imeli takrat. "Ta logika je bila, da zagotovimo močno javno šolstvo, do katerega imajo dostop vsi," pravi. Ob tem opozarja, da če ne bomo skrbeli, "da bo obča dostopnost šole na visoki ravni, namesto tega pa bo osnovna ideja čim več partikularnih šol, potem se odločamo tudi za to, da ne bomo vzpodbujali skupnih vrednot in pogledov".
Gabru se zdijo zasebne šole sicer potrebne, se mu pa zdi tudi prav, da starši, ki si želijo nekaj dodatnega ali posebnega, kar naj bi omogočale zasebne šole, za to tudi nekaj prispevajo. "Tudi evropska praksa namreč kaže, da to ni nič posebnega," dodaja.
Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov (javnih in zasebnih), kot ga določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, neustavno. Ureditev, po kateri zasebni šoli za izvajanje osnovnošolskega programa pripada zgolj 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole, mora DZ po navodilu ustavnih sodnikov odpraviti v enem letu.