Po Zverovih besedah bi zapis zlatega pravila v ustavo ugodno vplival na bonitetno oceno Slovenije, posledično pa bi prišli tudi do cenejših kreditov v tujini, kar bo, kot pravi, "zagotovo še nekaj časa nujno, dokler ne pridemo na zeleno vejo". Zlato pravilo je po njegovem mnenju predvsem varovalka pred morebitno neodgovorno vlado, ki bi utemeljevala svojo politiko samo na distribuciji, porabi in zadolževanju.
Kot pravi, bi moralo slovensko gospodarstvo oživiti z viri, ki jih imamo. Ob tem je dejal, da bi morali državno in javno porabo "dati na shujševalno kuro", odpreti gospodarstvo za tuje investicije, odprodati državne deleže v podjetjih in nepremičnine. Nepremičnine bi po njegovih besedah lahko tudi obdavčili, zlasti luksuz. "Dvig DDV bi bil zadnji ukrep, ki bi ga uvedel," poudarja.
O stavki, ki je potekala 18. aprila, je Zver dejal, da vladi ni mogoče očitati, da se ni trudila dogovoriti in preprečiti stavke. Stavka je pravica, pravi Zver, a hkrati dodaja, da ta ni bila upravičena. Kot pravi, je pričakoval, da bodo sindikati uvidevni oz. solidarni z delavci v realnem sektorju: "To je bil Štrukljev strel v delavsko solidarnost."
Po Zverovem mnenju Branimir Štrukelj sicer ni le sindikalist, ampak je politik jasne opredelitve in "najbolj izpostavljen politik levice". Kot je dejal Zver, bi si zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaslužili bolj neodvisno sindikalno ali stanovsko organizacijo, morda tudi v obliki zbornice.
Zver tudi meni, da se je v preteklih letih pretiravalo z visokimi standardi v šolstvu, kar je po njegovem mnenju predvsem posledica dolgoletne Gaber-Štrukljeve naveze. Kot je dejal, jih v njegovem mandatu niso dvigovali, saj je kot minister nenehno opozarjal na potratnost sistema. "Razmerje učenec in učitelj je pri nas verjetno najnižje na svetu," izpostavlja.
Na vprašanje, ali na jesenskih predsedniških volitvah pričakuje podporo še kakšne stranke, razen SDS, ki ga je predlagala za predsedniškega kandidata, in NSi, je odgovoril, da se predsedniške volitve ne prekrivajo povsem s strankarsko izbiro. "Vsekakor bi želel na to mesto prinesti spravnega duha in kulturo dialoga, ne razrednega boja," je poudaril in dodal, da predsednik republike ne bi smel biti "politični bojevnik". A kot je povedal, tudi če si predsednik vseh državljanov, to še ne pomeni, da zanikaš svoje dosedanje politično delo, ki je bilo vezano na stranko.
Odzval se je tudi na besede njegovega tekmeca na predsedniških volitvah, predsednika republike Danila Türk. Ta je pred časom za Primorski dnevnik dejal, da predlagani varčevalni ukrepi nalagajo preveliko breme socialno najšibkejši. Kot je izpostavil Zver, je vlada ukrepe selektivno predlagala ravno zato, da ne bi dodatno prizadeli socialno najšibkejših. "Te je kriza tako ali tako najbolj udarila," je dejal.
Na Türkove besede, da je "vlada začela z zelo ambicioznimi, radikalnimi predlogi," pa pravi, da bi moral razumeti prizadevanje vlade, ne pa da dodatno deli. "Ko govori o tem, da so ukrepi radikalni, podžiga že tako pregreto politično situacijo," še meni Zver.