Biti hkrati poslanec in župan je za politika izvrstna poteza - vleče dva honorarja in če izgubi eno službo, mu še vedno ostane druga. Oktobra bo na lokalnih volitvah znova kandidiralo veliko poslancev, ki so prepričani, da je oboje mogoče opravljati enako kakovostno.
V boj za županske stolčke so se zapodili tudi poslanci, čeprav smo bili v preteklosti že večkrat priča poskusu, da bi uvedli pravilo o nezdružljivosti funkcij. Dokler pa ta možnost je, jo izkoristi kar precej poslancev. Na lokalnih volitvah bo oktobra menda nastopilo 28 poslancev. Večina jih bo kljub izvolitvi ostalo v parlamentu, saj so prepričani, da zmorejo strokovno obvladati dva zelo zahtevna položaja. Navsezadnje bila taka volja volivcev.Trenutno je v državnem zboru tudi 23 županov, še več pa jih opravlja druge funkcije na lokalni ravni. Šest je podžupanov, 23 je občinskih svetnikov. Največ županov prihaja iz vrst največje koalicijske stranke SD.
Biti ali ne biti
Za omenjeno spremembo v parlamentu nikdar ni bilo posebnega zanimanja. Tisti z dvojnimi funkcijami so vedno prepričani o njihovi pozitivnosti, nasprotniki pa menijo, da gre za mešanje izvršne in zakonodajne oblasti in zgolj finančno izkoriščanje izvoljenih posameznikov. Vpliv županskega lobija je močan, interesi strank tudi. Vodje koalicijskih poslanskih skupin so predlagali novelo zakona o poslancih, ki je predvidevala uvedbo nezdružljivosti, a z naslednjimi parlamentarnimi volitvami leta 2012. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je javnosti celo sporočila, da osebno obljublja ponovno vložitev novele. Sprejemanje bo gotovo burno.
Volja volivcev
Vodja poslanske skupine Desusa Joško Godec, ki bo menda kandidiral v Litiji, se je našemu vprašanju malo izognil s pojasnilom, da še ni opravljena kandidatura po strankinih organih lokalnega Desusa, brez težav pa sta odgovorila Franc Zanoškar iz Slovenj Gradca in Franc Jurša, ki bo kandidiral v Ljutomeru. Prvemu se združljivost obeh funkcij ne zdi sporna. »Še toliko bolj, če se zavemo, da župani v državni zbor prinašajo ne le veliko izkušenj z različnih področij, temveč tudi posnetek razmer na splošno v državi. Župani, ki so hkrati tudi poslanci, se v mnogih primerih prizadevajo bolj kot drugi,« trdi Zanoškar.
Za župana kandidira, ker je trenutno teče veliko projektov, ki niso dokončani, verjetno pa bodo v naslednjih dveh letih. Ali se bo poslanskemu mestu odpovedal, še ne ve. Odvisno bo od tega, kako bo takrat v občini, pravi. Ker so volitve oktobra, se občinske razmere verjetno ne bodo bistveno spremenile. A vztrajanje v poslanski službi ni njegova osebna želja, ampak volja volivcev.
Franc Jurša pravi takole: »Volivci v naši volilni enoti so se na volitvah v državni zbor 2008 odločili, da mi kot županu občine Ljutomer zaupajo tudi mandat poslanca DZ. Če obe funkciji opravljaš odgovorno, je zelo težko in naporno.« Jurša je povedal, da se bo ponovno lotil kandidature zato, ker ugotavlja, da s svojim vestnim in uspešnim delom lahko veliko pripomore k uspešnemu razvoju občine. Na vprašanje, ali se bo v primeru izvolitve odpovedal poslanski funkciji, je odvrnil: »V tem trenutku še ne morem dati odgovora. Je pa res, da so mi volivci obe funkciji v letu 2008 tudi zaupali.«
VEĆ V TISKANI IZDAJI